Danes praznuje naše mesto, zato smo se odločili, da pregledamo zgodovino dogodke našega mesta, ki so pripomogli, da je danes Maribor takšen, kakršnega poznamo.
Najstarejši znani sledovi poselitve mariborskega okrožja segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št. Gre za čas, ki ga zgodovinarji označijo kot bakrena doba. Takrat je namreč v Starem svetu prišlo do prelomnih tehnoloških novosti izdelave kovine, bakra, iz surovine, tj. bakrovih rud. To odkritje je potegnilo za seboj razvoj montanistike, barvne metalurgije in livarstva ter trgovine izmenjave tako osnovnih surovin kot končnih izdelkov, med katerimi je prevladovalo orožje. Tako so bile ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju odkrite ostaline naselbin iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Najdbe so arheologi odkrili tudi na področju Malečnika.
Malečnik: skodelica, značilna za Retz-Gajary kulturo (FOTO: Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče).
Zadnja leta pr.n.š. so naše kraje zasedli Rimljani in na ozemlju današnjega Maribora je bila le manjša rimska naselbina s prehodom čez Dravo in križiščem cest v Celje, Ptuj in Virunum, kar je današnja Gospa Sveta na Koroškem. V bližini je bila meja med rimskima provincama Norik in Gornja Panonija.
Panonija, Foto: Wikipedija.
Upravno je bilo ozemlje razdeljeno na več provinc: Zahodni del današnje Slovenije je spadal pod Rim (10. pokrajina Venetia et Histria) s sedežem v Ogleju, večji del osrednje Slovenije in Štajerske je sprva spadal v provinco Ilirik, po njeni razdelitvi okoli leta 10 pa pod Panonijo, ki je imela nekaj časa prestolnico v današnjem Ptuju, Zahodna Štajerska je spadala v provinco Norik.
Tudi v naslednjem daljšem obdobju je bil Maribor po okriljem tujih glavarjev. Okoli leta 745 so na primer nad predniki Slovencev zagospodarili germanski Franki. S pomočjo takratnega fevdalnega sistema so utrdili svojo oblast. Šele leta 1147 je bilo območje današnjega Maribora združeno v Štajersko, ta pa je leta 1180 postala vojvodstvo.
Prva omemba gradu sega v leto 1164, naselja pa 1204
Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval Marchburg, kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija).
Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom.
Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo, prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja. Tako je naselbina nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu.
Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem Matije Korvina leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683.
Maribor. Foto: Wikipedija.
Sledilo je nekaj pomembnih dogodkov, ki so Maribor oblikovali najprej kot trg nato kot mesto. Le 44 let zatem, ko je bil Maribor prvič omenjen kot naselje, je prvič omenjen tudi kot današnja stolnica. 1254 pa je prvič omenjen kot mesto, ki se je razvilo iz naselbine na dravskem obrežju pod gradom.
1278 po zmagi Rudolfa Habsburškega nad Otokarjem II. se je začel Maribor razvijati. Tako je dobil obzidje s stolpi, z jarkom in s trojnimi vrati, razmahnila se je trgovina, obrt in vinogradništvo. Mesto je imelo monopol nad podravsko vinsko trgovino s Koroško. V mestu so osnovale svoje sedeže razne cerkvene in posvetne gosposke. V mesto se je priselilo precej Židov, ki so se ukvarjali predvsem z vinsko trgovino in denarništvom. V jugovzhodnem delu mesta so si uredili geto s sinagogo. Slovenci pa so prebivali v severozahodnem delu mesta v Slovenski ulici (l.1319 je prvič omenjena v listini kot Windische Gazze).
Mesto se je z leti vedno bolj razvijalo:
- 1515 – zgrajen je bil Rotovž
- 1758 – jezuiti so ustanovili gimnazijo
- 1782 – mesto je dobilo glavno šolo
- 1795 – mesto dobilo prvo tiskarno
- 1846 – skozi mesto je bila speljana južna železnica, ki je nato povezala Dunaj s Trstom (1857); z njo se je začel razcvet mesta
- 1852 – zgrajena je bila gledališka stavba
Tekom zgodovine je bilo mesto deležno pomembnih sprememb, ki so vplivale na življenje ljudi v njem. Tako je 1866 Maribor postal samoupravna občina. 1899 so si Slovenci zgradili Narodni dom, ki je postalo središče političnega, gospodarskega in kulturnega življenja štajerskih Slovencev.
Narodni dom, Foto: Wikipedija.
Infrastruktura mesta se je spreminjala in prilagajala, Vendar je po njem udarila vojna
V naslednjih letih se je tudi infrastruktura mesta razvila, saj je bil Maribor deležen sprememb, ki so temeljno vplivali na življenje ljudi. Tako je denimo 1901 mesto dobilo vodovod, leto kasneje je bila zgrajena je sodna palača. 1913 pa je levi in desni breg Drave povezal most, ki ga danes poznamo kot Stari most. 1920 pa je dobil Maribor elektriko iz bližnje falske elektrarne.
Gradnja Starega mostu, marca 1912, Foto: Kamra.si.
1. novembra 1918 je prevzel Narodni svet upravo na slovenskem Štajerskem, vojaško poveljstvo je bilo zaupano generalu Rudolfu Maistru, čikar prisotnost še danes čutimo v mestu.
6. aprila 1941 je Nemčija napadla Jugoslavijo, nacistična vojska pa je 10. aprila zasedla Maribor. Slovenske šolske, kulturne in prosvetne institucije so bile odpravljene, slovensko gospodarstvo je bilo uničeno, slovenščina je bila izgnana iz javnega življenja. Mnoge Slovence so pregnali, v mariborski jetnišnici pa so streljali talce.
Kmalu zatem je Maribor postal žarišče odpora v severovzhodni Sloveniji. Upor proti okupatorju se je začel 29. aprila 1941. Takrat so v Mariboru in Sloveniji zoper okupatorja v Volkmerjevem prehodu mladinci zažgali avtomobila okupatorske uprave. Nočna mora se je končal 9. maja 1945, ko se je mesto osvobodilo in je postalo sedež mariborskega okrožja.
Maribor leta 1941, Foto: Posnetek zaslona, Zgodovinanadlani.si.
Sledilo je obdobje obnove, ki je trajalo od 1945 do 1947. Takrat so se namreč odpravljale posledice vojne, obnovijo je bilo tudi slovensko šolstvo, uprava in kulturne ustanove. V tem času je dobilo mesto tudi svojo radijsko postajo.
Le 17 let po obnovi mesta, ki je bilo potrebno zaradi pustošenja vojne, se je odvila prva Zlata lisica. Tako so se leta 1964 na svetovnem prvenstvo v slalomu pomerile smučarke.
Razvoj na izobraževalnem, športnem, političnem in kulturnem področju
Maribor je znan tudi kot univerzitetno mesto, zato je pomembno omeniti, da je mariborska univerza zagledala luč sveta 1975, njeni zametki pa segajo v leto 1859, ko je bila na pobudo tedanjega lavantinskega in prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška ustanovljena Visoka bogoslovna šola. Več višjih šol, ki so postale osnova za kasnejšo univerzo, pa je bilo ustanovljenih konec 50-ih ter v začetku 60-ih let 20. stoletja: leta 1959 Višja komercialna šola in Višja tehniška šola, 1960 Višja agronomska šola, Višja pravna šola in Višja stomatološka šola, 1961 pa Pedagoška akademija. Takrat je v Mariboru začel izhajati tudi študentski časopis Katedra, izhajal je do leta 1994, ko je bil ustanovljen Mariborski radio študent (MARŠ). Slovesna razglasitev ustanovitve Univerze v Mariboru je bila 19. septembra 1975.
Slovesna razglasitev Univerze, Levo prvi rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Vladimir Bračič, Foto: UM.
Tudi v naslednjih letih se je dogajanje nadaljevalo. Posebej na političnem področju je izjemno pomembno leto 1990. Takrat so namreč potekale prve demokratične volitve na območju Skupščine občine Maribor. Le štiri leta kasneje, in sicer 1994 je Maribor postal mestna občina, samostojne so postale občine Duplek, Rače-Fram in Starše. Za župana je bil takrat izvoljen dr. Alojz Križman.
V letih po 2000 se je veliko spremenilo in dogajalo. Zato je izjemno težko povedati, kaj je mesto najbolj zaznamovalo. Lahko pa trdimo, da se je eden izmed pomembnejših dogodkov zgodil leta 2012. Takrat je štajerska prestolnica postala tudi Evropsko prestolnico kulture. Tudi na športnem področju se je zgodilo nekaj, kar je zagotovo vredno omembe. Da je nogomet doma v Mariboru, je verjetno vsem jasno. Zato je pomembno omeniti, da je Vijol’čnim leta 2014 v Glasgowu uspelo, nekaj kar so čakali dolgih 15 let. Takrat so se namreč drugič uvrstili v Ligo prvakov. Tri leta kasneje jim je ponovno uspelo.
V zadnjih letih je bila zagotovo največja sprememba leta 2020, ko se je zaprla Koroška cesta v centru mesta. Do zaprtja je bila ena izmed glavni prometnic v Mariboru. Po večmesečni prenovi je cesta zaživela v novi podobi. Na Koroški je sicer ostal dvosmerni promet, ob koncu in začetku ceste pa so bili postavljeni potopni valji. Projekt prenove Glavnega trga in Koroške ceste je bil ocenjen na 4,95 milijona evrov in je bila načrtovana po arhitekturni rešitvi iz leta 2010.
