Mestna občina Maribor (MOM) je prejela odločitve o finančni podpori trem investicijam na kulturnem področju. Ministrstvo za kulturo je MOM odobrila skupno 376.082 evra sofinancerskih sredstev za vzdrževanje Čeligijevega stolpa, mariborskega gradu in Sinagoge.

Sofinanciranje je bilo omogočeno s pomočjo sredstev iz Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremičnine kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2021-2022 sofinancirala država. Kot prvi bo obnove deležen Čeligijev stolp. Kot so na občini zapisali v sporočilu za javnost, bodo najprej sanirali temelje, zidove, medetažne konstrukcije in odprtine v zidovih ter uredili okolico stolpa. Kot so še zapisali, so ti posegi nujni, saj bodo s tem revitalizirali in ohranili prvobitnost ter zgodovinsko vrednost tega objekta, ki je v zelo slabem stanju.

Začetek investicije je predviden sredi tega leta, trenutno je projekt v fazi izbire izvajalca. Skupna vrednost sofinanciranja iz proračuna države je 141.500 evrov, MoM pa bo znesek prejela v dveh delih, letos 70 tisoč evrov, v prihodnjem letu pa 71.500 evrov.

Začetek investicije je predviden sredi tega leta, trenutno pa je projekt v fazi izbire izvajalca. Skupna vrednost sofinanciranja iz proračuna države je 141.500 evrov, MoM pa bo znesek prejela v dveh delih, letos 70 tisoč evrov, v prihodnjem letu pa 71.500 evrov.

V stolpu galerija ali manjši muzej?

Iz občine so nam že pred torkovo objavo o sofinanciranju obnove odgovorili na novinarsko vprašanje o obnovi stolpa. Pojasnili so, da so strešno konstrukcijo in kritino zaradi ogrožene statike obnovili v lanskem letu. Zahtevna obnova je načrtovana sredi letošnjega leta, zaključek del pa je predviden v drugi polovici prihodnjega leta. Pojasnili so nam tudi kakšna je vizija glede stolpa po končani obnovi. “Vzdrževalna dela bomo izvedli na način, da bodo po končani obnovi omogočeni ogled stolpa pa tudi ureditev galerije ali manjšega muzeja.”

Vzdrževalna dela bomo izvedli na način, da bodo po končani obnovi omogočeni ogled stolpa pa tudi ureditev galerije ali manjšega muzeja.

Promet pri vzdrževalnih delih ne bo oviran. MOM in izvajalec bosta tudi poskrbela, da okoliški prebivalci obnove stolpa skoraj ne bodo občutili.

Mariborsko obzidje se prvič omenja leta 1305

Čeligijev stolp ima tudi kulturno-zgodovinski pomen. Je namreč ostanek nekdanjega mariborskega obzidnja. O njegovi zgodovini smo se pogovarjli z docentoma za srednjeveško zgodovino in profesorjema na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF UM) dr. Tonetom Ravnikarjem in dr. Martinom Beletom. Slednji nam pove, da se Maribor prvič kot mesto omenja leta 1254. S statusom mesta je pridobil tudi pravico do lastnega obzidja, ki ga je bilo potrebno še zgradit. V danes ohranjenih virih se mariborsko mestno obzidje prvič omenja v začetku 14. stoletja, leta 1305. Profesor Ravnikar pojasni, da prvotni stolpi niso bili ti, ki jih poznamo danes, kajti po turškem obleganju Maribora, je bilo obzidje deležno temeljite obnove.

Stolp zgrajen okoli leta 1460

Današnji Čeligijev stolp je bil zgrajen v drugi polovici 15. stoletja (okoli leta 1460) kot eden izmed petih stolpov na severnem delu obzidja. Sprva se je kot pojasni profesor Bele, imenoval Črni stolp. “Nekdanji Črni stolp je svoje kasnejše ime dobil po družini Čeligi (Tscheligi), ki je imela na Glavnem trgu majhno pivovarno. Gre za prostore, kjer je bila nekoč gostilna Koper, danes pa tam stoji restavracija Maribor oz. Poper,” še zgodovino stolpa opiše dr. Bele. Sam stolp je bil tudi eden izmed prostor pivovarne, zaradi česar se ga je torej prijelo ime po znanih mariborskih pivovarjih, Čeligijih.

Vir: Gostilna Maribor

Hišo in pivovarno, kjer sta danes hotel Maribor in restavracija Poper, je leta 1841 kupil Franc Tscheligi. V sklopu pivovarne je bila tudi hiša na današnji Gregorčičevi ulici, ki se je imenovala Gambrinus, po zavetniku piva in pivovarjev. Danes tam stoji istoimenski lokal. Družina Čeligi je imela v lasti pivovarno vse do konca druge svetovne vojne 1945.