Predelava odpadkov je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale. Snovna predelava odpadkov med drugim vključuje pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje odpadkov ter zasipanje z odpadki.
Recikliranje odpadkov pa je postopek predelave odpadkov, v katerem se odpadni materiali predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Osnovna namena recikliranja sta predvsem zmanjšanje uporabe svežih surovin in preprečevanje onesnaženja okolja. Z recikliranjem prihranimo precej naravnih virov (voda, nafta, drevesa, …) in tudi veliko energije, saj je predelava surovin običajno energetsko manj potratna kot pridobivanje primarne surovine. Zmanjšujemo tudi emisije toplogrednih plinov in delež odpadkov, ki končajo na deponijah. Kakovostne surovine lahko tako ponovno uporabimo za izdelavo novih izdelkov. Kovinska embalaža in steklo se lahko na primer reciklirata znova in znova, ne da bi pri tem izgubila na kakovosti.
V Centru za pripravo sekundarnih surovin Maribor (kratko sortirnici) se vrši obdelava odpadkov, katerega glavni rezultat je pridobivanje surovin za nadaljnjo predelavo v nove izdelke in proizvode.
Na obhodu nas je spremljal operativni vodja ter nam predstavil postopek predelave odpadkov, ki pristanejo na sortirnici.
Od odpadka do materiala za nadaljnjo uporabo
V večini primerih obdelujejo vsebino črnih smetnjakov, zbirajo pa tudi embalažo. Tako smo spremljali pot odpadkov od začetka do konca. Tovornjaki na terenu zberejo odpad in ga pripeljejo na sortirnico. Po začetnem sortiranju, kjer se smeti v bobnu presortirajo po velikosti, se odpadki še dodatno presortirajo in gredo na štiri različne poti, kar se nato ponovi in tako se velikost odpadkov ob vsaki ponovitvi zmanjša.
Boben, kjer se smeti sortirajo po velikosti, ima različno velike luknje, skozi katere padejo odpadki.
Na trakovih so nameščeni tudi magneti, ki iz preostalega odpada presortirajo magnetne kovine, prav tako se posebej ločijo tetrapaki in plastika različnih barv. Sortirnica s pomočjo kamer in računalnikov razsortira na primer različne vrste plastike. Glede na to, kaj je nastavljeno v računalniku, se loči od preostalega odpada in se na trakovih prepelje na drugi konec hale, kjer med 11 in 12 zaposlenih zadnje onesnaženje ročno odstranijo. Operativni vodja je na tem mestu pojasnil, da je sicer res, da lahko stroji v zelo kratkem času odpadke predelajo v veliko večji količini kot človek, a nikoli ne bodo delali tako natančno kot človeške roke.
S stroji lahko zagotovijo čistost materiala do 90 odstotkov, a trg zahteva že 99 odstotno čistost.
Pomembno je še omeniti, da je zelo odvisno o katerih materialih govorimo, saj različni stroji delajo različno natančno. Pri sortiranju na roko se srečujejo s težavo, ki se vedno znova ponavlja, in sicer je velikokrat v plastenkah tekočina, takrat so plastenke nekoliko težje in jih stroji težko presortirajo. Poleg tega imajo še težave, da ljudje v embalaže skrivajo plenice in drug odpad, ki sicer sodi v črni smetnjak.
Vsak stroj ima tudi senzorje, ki pri najmanjši napaki trak ustavijo. Ko se to zgodi, ga morajo zaposleni ponovno vzpostaviti, da se sortiranje lahko nadaljuje. To lahko traja tudi po eno uro. Tudi za prezračevanje je poskrbljeno. V sortirnici imajo namreč prezračevalni sistem, ki posrka zrak, ki je zaradi sortiranja prašen in ga prefiltrirajo.
Kaj se zgodi z neuporabnimi materiali?
Iz odpadkov, ki jih pripeljejo iz Maribora, prejmejo na koncu približno 35 odstotkov materiala, ki ga lahko dalje prodajo oz. ki je koristen. Iz preostalega dela Slovenije pa je izplen med 23 in 25 odstotkov.
Poleg koristnega materiala pridobijo v sortirnici tudi material, ki je popolnoma neuporaben za nadaljnjo uporabo. Ta sodi med alternativno gorivo. Uporabljajo ga sežigalnice v cementarnah in toplarne. Če bi naredili toplarno v Mariboru, bi se nanjo lahko greli, kot to počnejo v Celju. Med neuporabno sodi predvsem vrsta plastike, ki je noben več noče dalje predelovati.
Sortirnica za družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) predeluje odpadno embalažo oziroma odpadke, ki jih najdemo v rumeni vreči ali v rumeni posodi. Gre za embalažo, ki jo zberejo drugi izvajalci gospodarskih javnih služb zbiranja odpadkov, je pa v lasti prej omenjenih družb in izvajalci z njo ne moremo in ne smemo prosto razpolagati. Tako kot pri drugih odpadkih je tudi tu možno opaziti nečistoče, torej odpadke, ki med odpadno embalažo ne sodijo. Odpadna embalaža, katero pripeljejo na predelavo DROE iz drugih krajev po Sloveniji, vsebuje bistveno več nečistoč oziroma manj koristnih frakcij, kot embalaža, katero zberejo v MOM in zunaj mestnih občinah, kjer zbirajo odpadke.
“DROE so nas že tudi javno pohvalile (konferenca v Moravskih Toplicah), da Mariborčani zelo dobro ločujemo odpadno mešano embalažo,” so pojasnili.
Material, primeren za nadaljnjo uporabo, gre v tujino
Razsortiran material, ki je še uporaben, se večinoma proda na Madžarsko in Avstrijo, torej v tujino. Tuje države znajo material bolje izkoristiti in uporabiti. Edino slovensko podjetje, ki material še dalje predela, je v Grosuplju.
Kako pa se določi, kam gre material? Odgovor je preprost: sortirnica vsaki mesec objavi razpis, na katerem tekmujejo ponudniki med sabo. Ponudniki so preprodajalci, ki nato material prodajo dalje.
Materiali, ki so namenjeni prodaji se zbirajo in kodirajo, v sortirnici tako v vsakem trenutku točno vedo, kakšno je stanje v skladišču, koliko imajo česa in koliko so izdelali.
Ozaveščenost o ločevanju odpadkov z leti narašča
Najpomembnejša je priprava odpadkov za ponovno uporabo, kjer se s postopki preverjanja, čiščenja ali popravila odpadki pripravijo za ponovno uporabo.
“Občani MOM imajo možnost oddaje še uporabnih odpadkov (surovin) v ZC Lahova in ZC Plinarniška v Kotičku za ponovno uporabo. S tem lahko neposredno vplivajo na zmanjšanje količin nastalih odpadkov ter ohranjanja naravnih virov,” so pojasnili na Snagi.
Ozaveščenost mariborskih občanov glede ločevanja odpadkov iz leta v leto narašča. “Tako smo v letu 2021 uspeli že 67 odstotkov odpadkov iz gospodinjstev zbrati ločeno po vrstah (v posodah za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, na zbiralnicah, v zbirnih centrih, na premični zbiralnici za zbiranje nevarnih odpadkov ter skozi naročniški sistem zbiranja kosovnih odpadkov). Pet let nazaj je delež ločeno zbranih odpadkov znašal 60 odstotkov,” dodajajo.
Res pa je, da je še vedno precejšen delež koristnih odpadkov (bioloških, papirja, stekla, odpadne embalaže) napačno odloženih v črnih posodah med mešanimi komunalnimi odpadki. Prav tako je še zaznana tudi prisotnost nečistoč med različnimi vrstami ločeno zbranih odpadkov. Nepravilnosti ugotavljajo ob izvajanju svetovalnih nadzorov, kjer ob pregledu vsebine podučijo uporabnike o pravilnem ločevanju odpadkov.
“S tovrstno aktivnostjo želimo svoje uporabnike spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju z odpadki, ki jih povzročajo v svojem gospodinjstvu in na ta način izboljšati ozaveščenost, ki vodi k višji stopnji ločevanja.”
Ločevanje odpadkov vedno bolj zahtevno
V sodobnem svetu je postalo ravnanje z odpadki – surovinami zelo zahtevno. Zaradi omejenih Zemljinih virov in kompleksnih materialov je ločevanje odpadkov in posledično njihova predelava ena izmed najpomembnejših človeških aktivnosti za ohranjanje narave in zmanjševanja negativnih vplivov v ozračje, vodo in zemljo. Z ločevanjem surovin v gospodinjstvih in gospodarstvu zagotavljamo, da lahko postanejo odpadki dragocene surovine. Tako industriji vračamo surovine za proizvodnjo novih izdelkov.
“Z ločevanjem odpadkov tako ohranjamo naravne vire in varujemo naravo. Pri tem je pomembno, da smo dosledni pri njihovem ločevanju, saj lahko tako dosegamo maksimalni učinek njihove predelave.”
Priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov ima v primerjavi s proizvodnjo novih materialov številne prednosti:
- Zmanjšajo se količine nastalih odpadkov, nastali odpadki pa se uporabljajo kot vir z uporabo recikliranih materialov v proizvodnem procesu je poraba energije bistveno manjša kot pri izdelavi novih izdelkov iz surovin;
- recikliranje zmanjšuje potrebo po izkoriščanju naravnih virov v rudarstvu, kamnolomih in gozdovih, s čemer ohranjamo naravno bogastvo;
- zaradi recikliranja se poseka manj gozdov, več dreves pa pomeni manj toplogrednih plinov;
- recikliranje zmanjšuje potrebo po odlaganju odpadkov na odlagališčih s čemer prihranimo na potrebnem deponijskem prostoru;
- ustvarja delovna mesta in tako koristi gospodarstvu.
“Odgovoren odnos do okolja se začne z odgovornim odnosom do odpadkov v vsakem domu. Bodimo odgovorni z odpadki in jih prepuščajmo na za njih predvidenih mestih; izboljšajmo njihovo ločeno zbiranje in tako poskrbimo, da postanejo neprecenljive surovine za nadaljnjo predelavo.”
V Snagi v okviru svojih dejavnosti izvajajo tudi različne oblike ozaveščanja, s katerimi želijo pri vseh starostnih skupinah uporabnikov spodbujati trajnosten način življenja in ravnanja.
