Maribor se v zadnjih letih spreminja. Prenova mestnega jedra, urejanje nabrežja Drave, širjenje kolesarskih povezav in spremembe prometnih ureditev so le nekateri izmed posegov, ki vplivajo na vsakdanje življenje prebivalcev. Toda kako bo mesto videti čez deset ali dvajset let? Bo v njem še vedno prevladoval avtomobilski promet ali bodo prednost dobili pešci, kolesarji in javni potniški promet?

O prihodnosti Maribora, prometnih izzivih in prostorskih odločitvah, ki bodo zaznamovale prihodnja desetletja, smo se pogovarjali z Zavodom za urbanizem Maribor (dalje: ZUM), kjer se ukvarjajo s prostorskim in urbanističnim načrtovanjem. Kot poudarjajo, se kakovost življenja v mestu pogosto določa že dolgo pred pričetkov gradbenih del, pri sprejemanju prostorskih načrtov, katerih posledice občani občutijo šele čez leta.

Prostora za vse avtomobile preprosto ni dovolj

Eno največjih vprašanj prihodnjega razvoja Maribora ostaja promet. Na ZUM pojasnjujejo, da je napetost med mestom, prilagojenim avtomobilom, in mestom, namenjenim ljudem, najbolj očitna na glavnih mestnih prometnicah ter v starejših stanovanjskih soseskah.

Med najbolj izrazitimi primeri izpostavljajo Partizansko in Tržaško cesto, območje Glavnega trga ter Dravsko promenado. Gre za prostore, kjer se prometne ureditve, desetletja prilagojene predvsem avtomobilom, danes srečujejo z drugačnimi potrebami prebivalcev.  Ti si želijo varnih kolesarskih povezav, prijetnih površin za pešce, zelenja in kakovostnega javnega prostora, hkrati pa ostaja močno zakoreninjena navada parkiranja čim bližje cilju.

Podobne težave se pojavljajo v stanovanjskih soseskah, predvsem na Taboru in Teznem. Območja, ki so bila prvotno zasnovana z zelenimi površinami, so danes močno obremenjena s parkiranimi avtomobili, saj je število vozil na gospodinjstvo precej večje od tistega, ki so ga predvidevali prvotni načrti.

»Prostora za zadovoljitev vseh potreb osebnega motornega prometa preprosto ni dovolj, vse večje prometne obremenitve pa bi zahtevale vse dražje rešitve,« opozarjajo na ZUM.

Po njihovem mnenju bo zato treba ponovno razmisliti o prometnih prioritetah. Namesto osredotočanja zgolj na pretočnost avtomobilskega prometa bi morali več pozornosti nameniti dostopnosti, prometni varnosti, energetski učinkovitosti in kakovosti bivalnega okolja.

Manj parkirišč, več zelenih površin?

Ena izmed možnosti prihodnjega razvoja mariborskih stanovanjskih sosesk je tudi drugačna ureditev parkiranja. Na ZUM kot primer omenjajo gradnjo skupnih parkirnih hiš na robovih sosesk, denimo na Taboru, s čimer bi lahko notranje površine, danes namenjene avtomobilom, postopoma sprostili za druge dejavnosti. Na takšnih območjih bi lahko nastali parki, otroška igrišča in prostori za druženje prebivalcev. Gre za pristop, povezan s konceptom tako imenovanega 15-minutnega mesta, v katerem naj bi imeli prebivalci večino vsakodnevnih storitev dostopnih v približno petnajstih minutah hoje ali kolesarjenja.

Vendar na ZUM opozarjajo, da spremembe prometnih navad niso preproste. Odstranjevanje parkirnih mest ali spreminjanje prometnih režimov pri delu prebivalcev pogosto vzbuja občutek, da jim mesto nekaj jemlje, čeprav bi lahko dolgoročno pridobili kakovostnejše bivalno okolje. Pri tem je ključnega pomena zagotavljanje ustreznih alternativ. Če se zmanjšuje število parkirišč ali omejuje avtomobilski promet, morajo prebivalci imeti na voljo zanesljiv javni prevoz, varne kolesarske povezave in druge možnosti dostopa.

»Denarja in prostora za uresničitev vseh želja vseh prometnih uporabnikov enostavno ni in ne bo dovolj,« poudarjajo na ZUM.

Do leta 2033 naj bi se način potovanja po Mariboru močno spremenil

Pomembno izhodišče za prihodnje prometne spremembe predstavlja Občinska celostna prometna strategija, ki jo je Mestna občina Maribor sprejela marca 2026. Eden njenih ciljev je, da bi bilo leta 2033 kar 60 odstotkov vseh poti v mestu opravljenih na trajnosten način, torej peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom.

Po navedbah ZUM je trenutni skupni delež takšnih potovanj približno 30-odstoten. Uresničitev zastavljenega cilja bi torej pomenila občutno spremembo vsakodnevnih potovalnih navad Mariborčanov. Med ključnimi področji prihodnjega razvoja strokovnjaki izpostavljajo vzpostavitev neprekinjene in varne kolesarske mreže, izboljšanje mestnega avtobusnega prometa ter boljše povezovanje s primestnim železniškim prometom.

Če bo strategija uspešno izvedena, bi se lahko postopoma zmanjšala prometna obremenjenost posameznih območij, izboljšala varnost in povečala kakovost javnega prostora. Vendar doseganje teh ciljev ne bo odvisno zgolj od načrtov, temveč predvsem od njihove dejanske izvedbe.

Glavni trg in Lent kot dokaz, da se spremembe pokažejo šele čez leta

Čeprav prometne spremembe pogosto sprožajo nasprotovanja, na ZUM poudarjajo, da se koristi premišljenega prostorskega načrtovanja običajno pokažejo šele po daljšem obdobju. Kot enega najizrazitejših primerov v Mariboru izpostavljajo postopno omejevanje motornega prometa in prenovo mestnega jedra, predvsem Koroške ceste, Glavnega trga in Lenta.

Pred desetletjem ali dvema so številni prebivalci in podjetniki dvomili o smiselnosti umikanja avtomobilov iz osrednjih mestnih prostorov. Trgovci in obrtniki so se med drugim bali izgube strank, vendar na ZUM ocenjujejo, da so prenove dolgoročno prispevale k oživitvi mestnega središča.

»Glavni trg in Lent sta postala osrednji dnevni sobi Maribora, Koroška cesta ponovno živi, zrasla je gostinska in kulturna ponudba, prostor pa je postal dostopen in privlačen tako za domačine kot za obiskovalce,« pojasnjujejo.

Po njihovem mnenju prav takšni primeri kažejo, da lahko kratkoročno nezadovoljstvo zaradi sprememb prometnega režima sčasoma zbledi, kakovostno urejen javni prostor pa ostane in ustvarja dolgoročno družbeno ter gospodarsko vrednost.

Pomembna ne bo samo prometna ureditev, temveč tudi senca

Pri načrtovanju prihodnosti mesta pa ne gre zgolj za vprašanje, kje bodo vozili avtomobili in kje bodo potekale kolesarske steze. Pomembno vlogo imajo tudi dejavniki, ki jih pri razpravah o prometu pogosto spregledamo, denimo senca, hrup, temperatura in občutek varnosti.

Na ZUM opozarjajo, da podnebne spremembe in vse izrazitejši pojav mestnih toplotnih otokov povečujejo pomen zelenih površin in drevoredov. Ulica brez sence lahko v poletnih mesecih postane za pešce izjemno neprijetna, četudi ima sicer ustrezno urejene pločnike. Podobno velja za hrup, ki zmanjšuje kakovost bivanja, in za občutek varnosti, ki pomembno vpliva na odločitev posameznika, ali bo določeno pot opravil peš ali z avtomobilom.

»Človek mesto zaznava celostno – ne le z vidom, ampak tudi prek zvoka, vonjav, temperature, občutka varnosti in drugih dejavnikov,« poudarjajo strokovnjaki.

Mesto bi moralo biti zato načrtovano predvsem z mislijo na najranljivejše uporabnike prostora, med katere sodijo otroci, starejši in gibalno ovirane osebe.

Drava bi lahko postala osrednja povezovalna os mesta

Pomembno priložnost za nadaljnji razvoj Maribora strokovnjaki vidijo tudi v tesnejšem povezovanju mesta z reko Dravo. Nadaljnje urejanje Dravske promenade bi lahko ustvarilo povezano območje zelenih površin, rekreacijskih poti in mestnih dejavnosti, ki bi segalo od Kamnice proti Pobrežju in Teznemu. Takšen razvoj bi po njihovem mnenju prispeval k boljši povezanosti različnih delov mesta ter prebivalcem omogočil kakovostnejše preživljanje prostega časa ob reki.

Med pomembnimi prihodnjimi odločitvami izpostavljajo tudi vprašanje, ali se bo Maribor širil na nova zemljišča ali pa bo več pozornosti namenil prenovi obstoječih stavb in nekdanjih industrijskih oziroma degradiranih območij.

Prednostna prenova že pozidanih območij bi lahko pripomogla k racionalnejši rabi prostora, ohranjanju zelenih površin in učinkovitejšemu upravljanju mestne infrastrukture.

Kakšen Maribor bomo imeli čez deset let?

Na ZUM poudarjajo, da bodo prihodnost Maribora v veliki meri določale odločitve, ki se sprejemajo že danes. Med najpomembnejšimi so prostorski načrti, prilagajanje na podnebne spremembe, razvoj javnega potniškega prometa in upravljanje parkirnih površin.

Ob tem opozarjajo, da je vključevanje javnosti v prostorsko načrtovanje pogosto preveč formalno. Občani namreč posledice prostorskih odločitev najlažje razumejo skozi vprašanja, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje: koliko hrupa bo na njihovi ulici, kje se bodo igrali otroci in kako hitro bodo lahko opravili vsakodnevne poti. Zato bi morali biti načrti predstavljeni razumljiveje, tudi s pomočjo vizualizacij, digitalnih orodij in začasnih ureditev, ki bi ljudem omogočile preizkus sprememb pred njihovo trajno izvedbo.

Strokovnjaki ob tem občanom svetujejo, naj spremljajo javne razgrnitve prostorskih aktov in se pravočasno vključujejo v razprave. Postopki njihove priprave lahko namreč trajajo več let, zato se marsikdo s predvidenimi spremembami seznani šele takrat, ko se začnejo izvajati.