Stečajni upravitelj ZIMa, ki je kmalu po prodaji zemljišča končal v stečaju, je od nekdanjega direktorja Franca Bebra ter nekdanjih nadzornikov zahteval 577.000 evrov. To je razlika med kupnino, ki jo je za zemljišče plačal Arnout in vrednostjo zemljišča, ki jo je pred prodajo na nekaj več kot milijon evrov ocenil cenilec.
“S prodajo razbremenili ZIM”
Beber in nadzorniki so v en glas zatrjevali, da so dosegli maksimalno ceno in da so lahko zemljišče prodali šele potem, ko se je s ceno 600 tisočakov strinjala hipotekarna upnica Gorenjska banka. Prav tako so prepričani, da so s prodajo razbremenili ZIM, čeprav je kupnino dobila banka, a da so bili prepričani, da se je s prodajo pričela sanacija podjetja. A se je izkazalo, da prodaja podjetju v končni fazi ni koristila. Zemljišče je bilo namreč ključno premoženje. Mariborska občina je nato še odstopila od sofinancerske pogodbe za MAKS, ZIM je posledično ostal brez dotoka denarja in lanskega aprila zdrsnil v stečaj.
Stečajni upravitelj je sicer izpodbijal tudi sporazum, ki sta ga le dva dni pred stečajem podpisala ZIM in mariborska občina in v njem razlog za neizvedbo projekta MAKS naprtila državi, ki ni zagotovila denarja za Umetnostno galerijo, ki je bila del projekta. Cilj upravitelja je bil izpodbijati sporazum, da bi tako dobil podlago za morebitno odškodninsko tožbo zoper občino, ki je ustavila projekt MAKS.