Obiskali smo sodobno opremljen dom za starejše v Zamarkovi pri Lenartu, ki bo nudil nadstandardno namestitev 70-im stanovalcem. Posebnost doma sta dnevni center za starejše in domski vrtec.

Potem ko je podjetje Žipo, ki deluje na področju poljedelstva, živinoreje in predelave lesne biomase, pred leti od slabe banke kupilo nekdanji hotel v Črnem lesu v Zamarkovi pri Lenartu, vanj vložilo več kot 5 milijonov 200 tisoč evrov in ga preuredilo v sodoben dom starostnikov, je objekt že nekaj časa pripravljen za vselitev prvih stanovalcev. Novi lastnik objekta se je povezal z Domom sv. Lenarta, ki je za to lokacijo pridobil koncesijo za opravljanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših in z njim sklenil 40-letno pogodbo o najemu sodobno preurejenega objekta, imenovanega Dom sv. Agate, v katerega je tudi najemnik že vložil okoli 165 tisoč evrov. Prenovo objekta je projektiral Urban Brandner, ki je že pred tem zasnoval Dom sv. Lenarta.

Za lani načrtovane otvoritve doma zaradi epidemije ni bilo

Novi objekt so želeli namenu predati že 25. marca lani, a jim je načrte prekrižala epidemija. Nato so se z ministrstvom za zdravje dogovorili, da bodo eno etažo prepustili za namestitev oseb – bilo jih je sedem, ki jim je odrejena karantena, a je ne morejo preživeti doma, v pritličnih prostorih pa so bili prostori za izolacijo, v katerih je bilo med lansko epidemijo 25 ljudi.

V matičnem domu smo trenutno brez okuženih, cepljenih imamo 107 stanovalcev in 32 zaposlenih, kmalu bomo cepili tudi tiste, ki so covid že preboleli.

Poleg tega pa so Dom sv. Agate izkoristili tudi za rdečo cono matičnega Doma sv. Lenarta, kjer so pred dobrimi 13-mi leti sprejeli prve stanovalce. »Skupaj smo imeli okuženih 95 stanovalcev, v rdečo cono v Dom sv. Agate smo jih novembra in decembra lani premestili 70. Rdečo cono so 7. januarja zapustili še zadnji stanovalci. V matičnem domu smo trenutno brez okuženih, cepljenih imamo 107 stanovalcev in 32 zaposlenih, kmalu bomo cepili tudi tiste, ki so covid že preboleli,« nam je pojasnil direktor matičnega Doma sv. Lenarta Zlatko Gričnik.

 

Obiskov svojcev niso nikoli povsem prepovedali

Obiski svojcev so v domu v Lenartu dovoljeni že od 14. decembra. Kot še pravi Gričnik, jih nikoli niso povsem prepovedali, ampak zgolj omejili: »Od 11. novembra do 14. decembra lani, ko smo imeli največ okužb, smo obiske omogočali tudi v rdeči coni v  Domu sv. Agate, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov, med katerimi so bile tudi zaščitne obleke in podobno. Pri tem nismo zabeležili niti enega vnosa virusa preko svojcev stanovalcev. Komunikacijo med stanovalci in svojci smo takrat vzpostavljali tudi preko Skypa in s telefonskimi klici. To so nekateri stanovalci, zlasti tisti, ki imajo svojce nekoliko dlje, ohranili in še vedno komunicirajo na ta način. Tudi zdaj še svojce naročujemo na obisk, nikakor pa ne zapiramo naših vrat. Mislim, da kar drži tisto, da en obisk za stanovalca pomeni 10 tablet manj.«

Trenutno od duhovnikov pri nas stanujeta le upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger in upokojeni župnik, sicer pa pri nas biva približno polovica občanov iz Upravne enote Lenart, 40 odstotkov jih je z območja Maribora, manjši delež pa iz nekoliko bolj oddaljenih krajev.

Nekateri so prepričani, da je Dom sv. Lenarta namenjen predvsem duhovnikom, kar pa ne drži. »Trenutno od duhovnikov pri nas stanujeta le upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger in upokojeni župnik, sicer pa pri nas biva približno polovica občanov iz Upravne enote Lenart, 40 odstotkov jih je z območja Maribora, manjši delež pa iz nekoliko bolj oddaljenih krajev. Posebej v oskrbovanih stanovanjih imamo stanovalce, ki so odraščali v tem okolju, se potem preselili drugam, zdaj pa so se znova vrnili. To, da je med stanovalci tudi duhovnik, ima svoje prednosti. V času velikonočnih praznikov smo imeli v naši domski kapeli blagoslov presmecev in velikonočnih jedi, tudi velikonočno vigilijo. Pri bogoslužjih je sodelovalo veliko stanovalcev, ki so seveda bili v svojih mehurčkih. Ni nam bilo potrebno klicati duhovnika od zunaj. Sicer pa naši stanovalci, kot povedo, zelo pogrešajo svete maše.«

Dom sv. Lenarta in Dom sv. Agate delujeta pod okriljem Nadškofijske karitas Maribor

Tako Dom sv. Lenarta kot tudi Dom sv. Agate delujeta pod okriljem Nadškofijske karitas Maribor, prav tako tudi Dom v Šentjanžu pri Dravogradu z 20-mi stanovalci in Dom na Veliki Polani, kjer so pridobili še dodatno koncesijo za 20 postelj. Pod njihovim okriljem delujejo še dva varstveno delovna centra in bivalna skupnost za osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.

Na čakalni listi je trenutno od 280 do 300 oseb

Gričnik pravi, da imajo trenutno na čakalni listi od 280 do 300 oseb. “Mesečno imamo za okoli 170 tisoč evrov oskrbnin, od česar je 25 tisoč evrov doplačil občin, kar predstavlja približno 15 odstotkov. Pri nas osnovna oskrba v dvoposteljni sobi z lastno kopalnico za enega stanovalca na mesečni ravni znaša okoli 700 evrov, dodatki za oskrbo 2 in 3 pa so povsod enaki (oskrba dve predstavlja dodatek za pomoč in postrežbo v višini 150 evrov mesečno, dodatek v okviru oskrbe tri, predvsem za nepokretne, pa 300 evrov mesečno).”

Pri nas osnovna oskrba v dvoposteljni sobi z lastno kopalnico za enega stanovalca na mesečni ravni znaša okoli 700 evrov, dodatki za oskrbo 2 in 3 pa so povsod enaki (oskrba dve predstavlja dodatek za pomoč in postrežbo v višini 150 evrov mesečno, dodatek v okviru oskrbe tri, predvsem za nepokretne, pa 300 evrov mesečno).

“V našem ustanovitvenem aktu imamo zapisano, da vse finančne presežke vlagamo nazaj v dom, tako da poslovanje doma ni breme Karitas, pač pa na nek način skrbimo sami zase. Je pa res, da z našim strokovnim kadrom občasno pomagamo pri številnih humanitarnih projektih Karitas. Naj povem, da smo v času lanske epidemije našim zaposlenim vse dodatke izplačevali sproti, od države pa smo jih prejeli vrnjene z zamikom. Če ne bi septembra in oktobra leta 2019 opravili reprogramiranje posojil na daljše obdobje z vključitvijo enote Doma sv. Agate in tukajšnjega dnevnega centra za starejše in vrtca, bi lahko imeli likvidnostne težave že prej.”

V obeh domovih so le eno- in dvoposteljne sodobno opremljene sobe

V Lenartu imajo v skladu z evropskimi standardi in pravilnikom le eno- in dvoposteljne sobe. »Ko smo prevzeli Dom sv. Lenarta, so bile projektirane tudi triposteljne sobe in ena kopalnica na dve sobi. To smo hitro spremenili in uredili samo eno- in dvoposteljne sobe z lastnimi kopalnicami, kar je v tujini standard,« še razloži Gričnik.

Dom sv. Agate ima na voljo 70 postelj, pri čemer sta kar dve tretjini enoposteljnih sob z izhodi na prosto z ograjenim dvoriščem. 12 postelj je rezerviranih za dnevni center za starejše, nekaj pa tudi za predšolsko skupino domskega vrtca.

Dom sv. Agate ima na voljo 70 postelj, pri čemer sta kar dve tretjini enoposteljnih sob z izhodi na prosto z ograjenim dvoriščem. 12 postelj je rezerviranih za dnevni center za starejše, nekaj pa tudi za predšolsko skupino domskega vrtca. »Celoten dom je prilagojen za stanovalce z demenco. Šlo bo za bivanje po tako imenovanem integriranem modelu, kar pomeni, da se bodo nekoliko bolj samostojni stanovalci lahko gibali po zunanjem krogu, tudi po ograjenem gozdu, ki se nahaja ob domu, tisti manj pa po notranjem krogu, torej znotraj objekta.«

Vse sobe v velikosti od 17 kvadratnih metrov naprej so sodobno opremljene s svojo kopalnico, vsaka ima izhod na prostoren balkon oziroma teraso, kjer so za stanovalce na voljo razne naprave za razgibavanje.

Vse sobe v velikosti od 17 kvadratnih metrov naprej so sodobno opremljene s svojo kopalnico, vsaka ima izhod na prostoren balkon oziroma teraso, kjer so za stanovalce na voljo razne naprave za razgibavanje. Okolica je vzorno urejena z različnimi tematskimi potmi, brvmi, vodometi, gredicami, otroškim igriščem, … Stanovalcem, tako tistim v pritličju kot v prvem nadstropju, je omogočen neposredni prehod v gozd, kar predstavlja tako imenovani zunanji krog, kjer je urejena letna kuhinja, prav tako sanitarije.

V Domu sv. Agate bodo stanovalci bivali v petih enotah

“V domu imamo pet enot (po dve v pritličju in prvem nadstropju ter ena v drugem), v katerih bo bivalo po 12 stanovalcev. Ti bodo imeli na voljo dnevni prostor, kjer se bodo tudi prehranjevali. Dva obroka, zajtrk in večerjo, ki bosta po željah posameznih stanovalcev, bomo pripravljali tukaj v Domu sv. Agate, kosilo pa bomo pripeljali z matičnega Doma sv. Lenarta. Po dve enoti imata tudi eno skupno invalidsko kopalnico,” je povedal naš sogovornik.

Posebnost je interni komunikacijski sistem, tako imenovani i-senior in neposredna sinhronizacija s podpornim programom za beleženje storitev, ki so ga razvili v sodelovanju z Zavodom Karion in Eurotronik in je nameščen pri vratih vsake sobe.

Vsaka soba ima lastno prezračevanje, enako velja za hodnike in druge prostore, ki so tudi klimatizirani. Posebnost je interni komunikacijski sistem, tako imenovani i-senior in neposredna sinhronizacija s podpornim programom za beleženje storitev, ki so ga razvili v sodelovanju z Zavodom Karion in Eurotronik in je nameščen pri vratih vsake sobe. Preko teh naprav se lahko beležijo opravljene storitve v povezavi s stanovalcem v sobi, ponuja pa tudi druge storitve, npr. ankete o zadovoljstvu, razna obvestila, …

V prvem nadstropju je domska kapela, v drugem oaza za umirajoče

V prvem nadstropju doma je prostor, v katerem je urejena kapela, kjer bodo potekale svete maše, drugi del tega prostora pa bo služil kot sejna soba. »Domska kapela je tudi v Domu sv. Lenarta dobro obiskana. Pri bogoslužjih dnevno sodeluje od 20 do 25 stanovalcev, ob sobotah in nedeljah je ta številka še večja, v času omejitev jih je sicer nekoliko manj,« še pojasni naš sogovornik in nas popelje še v drugo nadstropje, v mansardni del Doma sv. Agate. “Tu smo uredili tako imenovano oazo za umirajoče. Gre za večji prostor, v katerem je osem mest in dve enoposteljni sobi za paliativno oskrbo ter tako imenovana čutna kopalnica. Posebnost tega prostora je tudi velika zunanja terasa, na katero je mogoče pripeljati stanovalca skupaj s posteljo. V notranjosti pa lahko s premičnim pohištvom in zavesami zagotovimo intimo posameznih stanovalcev in njihovih svojcev, ki so lahko na posebnih počivalnikih ob njih v najtežjih trenutkih, ko se poslavljajo s tega sveta. Ves prostor z vodnjakom, po katerem teče voda, in z naslikanim sončnim zahodom deluje terapevtsko in kaže na to, da se življenje počasi izteka.”

Gre za večji prostor, v katerem je osem mest in dve enoposteljni sobi za paliativno oskrbo ter tako imenovana čutna kopalnica. Posebnost tega prostora je tudi velika zunanja terasa, na katero je mogoče pripeljati stanovalca skupaj s posteljo.

“Našli smo tudi odlično rešitev za naravno svetlobo v sobah. Seveda jo zagotavljamo z velikimi okni, poleg tega pa tudi s posebnimi svetlobnimi jaški, ki spominjajo na prižgane luči. Za bližnje in svojce stanovalcev oaze bo urejena tudi manjša knjižnica z revijami na temo poslavljanja, umiranja, smisla življenja, žalovanja, …”

V “kletnih” prostorih so uredili dnevni center za starejše in domski vrtec

Tudi »kletni« prostori Doma sv. Agate so dobro izkoriščeni. Poleg garderob, razdelilne kuhinje, kotlovnice, določenih skupnih prostorov bo tam deloval še dnevni center za starejše, ki bo lahko v prvi fazi sprejel devet stanovalcev. Zanje bodo na voljo telovadne naprave, prostor za prehranjevanje in druženje, prostor za počitek, … »Tisti, ki imajo doma svoje starše pa so ti morda že dementni in jih v času, ko gredo v službo, ne želijo oziroma upajo pustiti samih, jih bodo zjutraj lahko pripeljali k nam. Tu jim bomo nudili bivanje, hrano, fizioterapijo in ostale potrebne storitve, ob koncu službe pa jih bodo otroci oziroma njihovi svojci ponovno odpeljali domov.«

Tisti, ki imajo doma svoje starše pa so ti morda že dementni in jih v času, ko gredo v službo, ne želijo oziroma upajo pustiti samih, jih bodo zjutraj lahko pripeljali k nam.

V teh prostorih doma bo deloval tudi vrtec za zaposlene, v katerem bodo zagotavljali varstvo za predšolske otroke, pa tudi za starejše, od prvega do petega razreda. »Velikokrat se zgodi, da partnerja delata v različnih izmenah in težko dvigneta otroka iz vrtca. Naša zaposlena bo lahko na primer ob 14. uri, ko bo začela z delom, otroka pripeljala v domski vrtec, njen partner pa ga bom k nam prišel iskat ob 17. uri, ko se bo vračal z dela ali pa bo tukaj ostal vso popoldne, prav tako ob sobotah, nedeljah in praznikih. Starejši otroci pa bodo lahko pri nas naredili domačo nalogo, se kratkočasili ob računalniških igricah ali kakšnih delavnicah. Mislim, da v prihodnje ne bo največji izziv napolniti dom s stanovalci, pač pa obdržati dober kader. Več kot bomo zaposlenim ponudili dodatnih storitev, da bodo brezskrbni, lažje se bodo odločili, da ostanejo v tem poklicu,« je prepričan Gričnik.

Prve stanovalce bo Dom sv. Agate sprejel ob koncu epidemije

Na vprašanje, ali bodo v Dom sv. Agate preseljevali stanovalce iz Doma sv. Lenarta ali bodo vključevali nove po čakalnem seznamu, Gričnik odgovarja: »Vsak ima pravico priti sem. Nekateri, ki zdaj bivajo v Lenartu, so že izrazili željo, da bi stanovali v Domu sv. Agate. Sicer pa imajo prednost tisti s seznama, ki nujno potrebujejo namestitev. Res je, da imamo v tem trenutku na čakanju 300 ljudi, kar pa ne pomeni, da bomo z njimi zapolnili vseh 70 mest. Nekateri so namreč prijavljeni, kot rečemo, na zalogo in imajo velikokrat kakšne posebne zahteve in so pripravljeni za njihovo uresničitev tudi počakati, drugi prošnje umikajo, žal pa stanovalci tudi umirajo in na ta način sproščajo prosta mesta.«

Sprejeli jih bomo takoj, ko bo konec epidemije. Zaposlili smo tudi že kader, ki ga potrebujemo za sprejem prvih 24 stanovalcev. Ko bomo dom v celoti napolnili, bo tukaj zaposlenih 35 ljudi. Tisti, ki smo jih že zaposlili, zdaj pomagajo v matičnem domu v Lenartu.

Gričnik pojasnjuje, da je v tem trenutku v domu vse pripravljeno za sprejem prvih stanovalcev: »Sprejeli jih bomo takoj, ko bo konec epidemije. Zaposlili smo tudi že kader, ki ga potrebujemo za sprejem prvih 24 stanovalcev. Ko bomo dom v celoti napolnili, bo tukaj zaposlenih 35 ljudi. Tisti, ki smo jih že zaposlili, zdaj pomagajo v matičnem domu v Lenartu.«
Stanovalci bodo v Dom sv. Agate prihajali postopoma, dom bodo polnili po bivalnih skupinah po 12, temu pa bodo prilagajali tudi število zaposlenih. Skupne službe, tudi glavna kuhinja, bodo v matičnem domu. Zlatko Gričnik dodaja, da uradno otvoritev doma v Zamarkovi načrtujejo takoj, ko bodo razmere to dopuščale, torej ko bo znova dovoljeno druženje.