Ob rekah, potokih, kanalih in celo skozi razpoke v asfaltu, japonski dresnik se v Mariboru širi z neverjetno hitrostjo. Gre za eno najbolj agresivnih invazivnih rastlin pri nas, strokovnjaki pa opozarjajo, da ga je skoraj nemogoče popolnoma odstraniti. Če ga nepravilno porežemo, lahko naredimo še več škode.
»To je izredno invazivna rastlinska vrsta, ki je po slovenskih predpisih prepovedana za vnašanje,« pojasnjuje Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor. A kljub temu se je rastlina skozi desetletja močno razširila, predvsem ob vodotokih.
Po njegovih besedah je japonski dresnik skoraj neuničljiv predvsem zaradi svojega koreninskega sistema. »Ima izredno močan koreninski sistem, ki sega globoko v tla. Nadzemni del pozimi sicer odmre, a spomladi ponovno požene. Dovolj je že zelo majhen delček rastline, da zraste nova,« opozarja.
Ne kosite ga z nitkarico
Prav nepravilno odstranjevanje je eden glavnih razlogov, da se rastlina še hitreje širi. Veliko ljudi jo skuša odstraniti s košnjo ali nitkasto kosilnico, a s tem rastlino le razsekajo in raznesejo njene delce po okolici.
»Ljudje ga odstranjujejo s srpom, motiko ali nitkasto kosilnico, ampak že majhen delček zadošča, da iz njega požene nova rastlina. Če ga odstranjuješ napačno, lahko narediš še večjo škodo,« pravi Ambrožič.
Po njegovih besedah bi bilo treba rastlino odstranjevati zelo previdno, izkopati čim več korenin in biološki material odložiti v posebne vreče ter ga oddati med biološke odpadke. »Praktično ga je treba sežgati v ustreznih sežigalnicah.«
Širi se predvsem ob vodi
Mag. Igor Kopše, vodja območne enote Maribor pri Zavodu za gozdove Slovenije, poudarja, da je japonski dresnik tesno povezan z vodnimi površinami.
»Tipično ga najdemo ob vodotokih, potokih, rekah, kanalih in jarkih. Tam, kjer je veliko vlage ali voda zastaja, se izredno dobro počuti,« pojasnjuje.
Širi se linearno, vzdolž vodotokov, in hitro osvoji prostor. Površine, kjer se razraste, so pogosto slabo vzdrževane, občasno pomulčene, kar mu še dodatno pomaga pri širjenju.
»Ko neko površino osvoji, jo praktično zabetonira zase. Na večjih površinah pri nas je ta bitka skoraj izgubljena,« dodaja Kopše.
Brez naravnih sovražnikov
Dodatna težava je, da rastlina pri nas skoraj nima naravnih sovražnikov.
»Tudi rastlinojede živali ga večinoma ne jedo. Opazili smo le, da ga nekoliko objeda jelenjad, zato ga je tam mogoče nekoliko manj,« pravi Kopše. »Je pa res, da jelenjadi na območjih kjer raste japonski dresnik navadno ni,« še dodaja.
Ker gre za svetloljubno rastlino, se posebej hitro širi na odprtih in sončnih območjih ob vodi, medtem ko v gostem gozdu težje uspeva.
Lahko poškoduje asfalt, zidove in temelje
Japonski dresnik ni le estetska ali ekološka težava. Zaradi močnih korenin lahko povzroča tudi poškodbe infrastrukture.
»Čim je kakšna razpoka, bo našel pot ven,« opozarja Ambrožič. Po njegovih besedah lahko korenine poškodujejo asfalt, zidove, temelje stavb in celo strehe.
Podobno opozarja tudi na druge invazivne vrste, kot je pajesen, ki lahko s koreninami dobesedno razširi razpoke v zidovih. »Ena meščanska hiša je morala iti skoraj v rušenje ravno zaradi takšnih korenin.«
Invazivne vrste vse večji problem
Kopše ob tem opozarja, da japonski dresnik ni edina težava. Med najbolj problematičnimi invazivnimi vrstami pri nas omenja še pelinolistno ambrozijo, ki povzroča močne alergijske reakcije, ter navadno barvilnico, ki se hitro širi po gozdovih.
»Včasih je bila krajina bistveno bolj obdelana. Danes imamo ogromno površin ob cestah, železnicah in vodotokih, ki se le občasno vzdržujejo. To so idealni koridorji za širjenje invazivnih rastlin,« še pojasnjuje.
Strokovnjaki tako opozarjajo, da bo japonski dresnik v prihodnosti najverjetneje osvojil še zadnje kotičke, kjer ga trenutno še ni, predvsem ob vodotokih in na vlažnih območjih okoli Maribora.
