FOTO: V malečniških prenovljenih katakombah po več kot sto letih ponovno sveta maša

Pod župnijsko cerkvijo Sv. Petra v Malečniku se tako po obliki kot veličini nahajajo edinstvene katakombe v Sloveniji, postavljene pred skoraj 300 leti, davnega leta 1730. V njih je kar 64 grobnih niš, od katerih je 14 zazidanih, kamnite spominske plošče na njih pa nam z latinskimi besedami povedo, da v njih počivajo nekdanji malečniški duhovniki in nekateri zaslužni župljani, med njimi tudi duhovnik dr. Janez Sittich, graditelj cerkve in katakomb, umrl je leta 1759.

Na zazidanih grobnih nišah latinski napisi in barvne poslikave lobanj

Tik za oltarjem je častno mesto z desetimi grobnimi nišami. Da gre za duhovnike, ne dokazujejo le latinski napisi na njih, ampak tudi barvne poslikave lobanj z rdečimi in črnimi bireti (duhovniškimi pokrivali).

V katakombah je kar 64 grobnih niš, od katerih je 14 zazidanih, kamnite spominske plošče na njih pa nam z latinskimi besedami povedo, da v njih počivajo nekdanji malečniški duhovniki in nekateri zaslužni župljani.

V nišah za oltarjem počivajo zemeljski ostanki naslednjih duhovnikov:

Janez Ferdinand Knechtl pl. Knechtelshofen (+ 6. 7. 1708) iz častitljive mariborske rodbine
Janez Jurij Barthalotti (+ 6. 12. 1724)
Urban Vincencij Böchaimb (+ 22. 7. 1730) iz Jarenine (Jahring – Iaring)
Janez Krstnik Sittich (+ 4. 1. 1759)
Jožef Dornik (+ 14. 7. 1868)

Barthalottijev grobni napis se končuje z besedami: »Quod bene fecit, habet«, kar pomeni: Kar je dobrega storil, to ima.

Na koncu Sittichovega grobnega napisa beremo: »reqVIesCat teMpLI reaeDIfICator«, kar v prevodu pomeni: Naj počiva graditelj cerkve. Poudarjene velike črke iz tega napisa so obenem rimske številke (kronogram), ki dajejo letnico 1759, to je letnico njegove smrti (6+100+1000+51+501+1+100 = 1759).

V katakombah so, kolikor je znano, pokopani še:

Georg Schmuz (+ 1724)

Filipp Knechtl (+ 1743)

Margaretha Bratschgo (Bračko) (+ 1730)

Lucia Purgan

Helena Piebek

Margaretha Siebenbürger (+ 3. 3. 1740)

Vhod v katakombe sprva iz cerkve

Vhod v katakombe je bil prvotno iz cerkve, in sicer z desne strani ob oltarju Sv. Janeza Nepomuka, kjer se še vidi prva stopnica na cerkvenem tlaku. Ker je cesar Jožef II. zapovedal vse kripte (grobnice), ki so imeli vhod iz cerkve, zazidati, je dal malečniški župnik in častni kanonik Marko Glaser leta 1857 z mnogimi stroški in velikim trudom predreti debeli cerkveni zid in na zunanji strani cerkve iz barbarškega kamna sezidati prizidek ter vhod.

Da gre za kamen iz župnije Sv. Barbara v Slov. goricah (Korena), potrjuje tudi dejstvo, da je tam že v tistem času bil kamnolom, imenovan tudi pruh, kjer so pridobivali humski kamen (litavski apnenec), s katerim so zaradi njegove obstojnosti gradili tudi ceste (humski kamen se imenuje zato, ker se nahaja v zaselku Hum v naselju Zimica).

Tik nad katakombami so odprli kamnit pokrov in namestili pohodno rešetko, ki obiskovalcu omogoča pogled v katakombe tudi neposredno iz cerkve in obratno – iz katakomb v cerkev, podobno kot je to v baziliki Sv. Petra v Vatikanu.

Katakombe, dolge so 12, široke pa 4 metre, se ponašajo s kamnitim oltarjem in relikvijami Sv. Križa, na desni strani pa s precej velikim osarijem oz. kostnico. Iz katakomb vodi poseben rov, ki zadnjih sto let ni bil odprt, po nekaterih pričevanjih pa naj bi vodil pod reko Dravo na drugo stran mesta Maribora.

Obiskovalci si lahko katakombe ogledajo tudi neposredno iz cerkve

V teh dneh so v cerkvi Sv. Petra tik nad katakombami odprli kamnit pokrov in namestili pohodno rešetko, ki obiskovalcu omogoča pogled v katakombe tudi neposredno iz cerkve in obratno – iz katakomb v cerkev, podobno kot je to v baziliki Sv. Petra v Vatikanu.

Prostor, kjer se nahajajo katakombe, je bil dolga leta v slabem stanju. Po prihodu novega župnijskega upravitelja mag. Sebastijana Valentana v malečniško župnijo, so hitro začeli z obnovo, na spomin vseh vernih rajnih, 2. novembra, ob 18. uri, pa bo v prenovljenih katakombah prvič po več kot 100 letih potekala sveta maša, ki jo bo neposredno prenašala TV EXODUS. Od 2. novembra naprej bodo katakombe – ob predhodnem dogovoru z župnijo – na ogled tudi širši javnosti.