Gre za po tlorisu enega največjih gradov na slovenskem, kjer je bil sprva benediktinski samostan, nato pa oddelek dunajske univerze. Po drugi svetovni vojni pa so bila v njem socialna stanovanja. Pred desetimi leti pa je grad dobil novega lastnika, Milana Slaviča, ki v gradu ponovno obuja grajsko pravljico.

Grad prenovljen le s sredstvi lastnika

Danes je grad skoraj v celoti prenovljen. Obnovljenih je vseh devet dimnikov, žlebovi in notranjost gradu. Pri obnovi pa si Milan Slavič želi čimbolj obdržati sliko gradu kakršna je bila nekoč. »Obnovil sem vse skupaj čimbolj po pripovedih, kako je tukaj nekdaj bilo. Ko sem sam kupil grad tukaj ni bilo ničesar, ni bilo oken. Skratka ničesar. Vse sem obnavljal in še vedno obnavljam sam,« razloži samooklicani grof Maksimiljan, ki je grad obnovil popolnoma z lastnimi sredstvi. »Ni bilo nobenega natečaja, vse sem obnovil sam. Ampak ni vse v denarju. Dati je potrebno neko energijo v to in bit navdušen za to. Grad prinaša marsikaj neekonomskega. Da samo grad vzdržuješ je na letni ravni potrebno imet 100.000 evrov, prihodkov iz turizma pa je 50. 000. Ni tukaj iskanje ekonomije, bolj se gre za ustvarjanje, kulture, kulture obiska, izmenjave,« še pojasni svojo strast do gradu.

Danes v gradu prirejajo številne dogodke

Grad danes služi kot muzejski in prireditveni prostor v katerem prirejajo številne dogodke. Zraven porok opravljajo še številne vodene oglede. Pri tem ne gre za klasičen ogled gradu, temveč ga obiskovalcem predstavijo skozi igro. Na ta način jim želijo čimbolj pristno predstaviti življenje nekoč. »Ko pride avtobus turistov, moške oblečemo v benediktinske opate in grejo na lov, ženske pa oblečemo v služnice in jih nato odpeljemo v prostore za služničad. Same si morajo skuhat hrano, in sicer grajsko juho po napotkih naših kuharic. Tiste, ki se ne obnašajo primerno gredo štiri nadstropja nižje, v klet, v grajsko ječo. To po navadi izberemo tiste obiskovalke, ki so najbolj glasne, ki se najbolj hihitajo.«, z nasmehom na obrazu razloži Milan Slavič.

Pri obnovi gradu številne težave

Čeprav Milan Slavič danes grad ponovno spreminja v grajsko pravljico, pa njegova pot do tega ni bila prav nič pravljična, saj je imel pri obnovi kar nekaj težav. Zaradi neprimernega obnavljanja gradu, izbral naj bi namreč neprimerne barve, je bil kazensko ovaden s strani spomeniškega varstva, za katere sam meni, da so glavni kater za propadanje gradov. »Spomeniško varstvo je glavni akter za propadanje gradov, ker so brez kompromisov. Res je, da sem naredil nekaj napak, ampak v tako stvar, kot sem se jaz spustil, se ne bi nihče. Stroka mora biti zraven, vendar pa mora imeti med svojimi vsaj enega voditelja, ki ima izkušnje v praksi. To, da nekdo samo bere knjigice in brska po internetu ni nič. Sedaj si ne pustim, da bi mi lahko vsak, ki ima pet minut časa pametoval in da je končna analiza mojega dela ta, da barvam gradove v mavrične barve,« še razloži lastnik gradu.

V prihodnosti butični turizem

Njihovi načrtni za prihodnost so masovni turizem spremeniti v butični turizem. Ustvari želijo hotelski sklop s petnajstimi sobami in wellnesom na temo kvas Fala. To je kvas z istim imenom kot grad Fala, ki ga proizvaja dolensko podjetje »Na to temo se bomo šli zdraviliški turizem, na temo zdravljenja s kvasom. Na primer šel boš v čeber s pivom, ki si ga boš moral sam kurit. Torej tako kot je bil nekoč. Do sedaj imamo eno poskusno sobo. Goste pa tudi imamo, tako da to ne bo težava,« razloži cilje za prihodnost Milan Slavič.