Na pobudo Jadranke Smiljić, Slovenjegradčanke, ki se je lani vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov, potem ko je z Anito Kac iz Dravograda neprekinjeno kvačkala 28 ur in 5 minut, se je 15. septembra začel nov projekt, imenovan Slovenija kvačka. 211 kvačkaric in 1 kvačkar z različnih koncev Slovenije kvačkajo grbe slovenskih občin, vse skupaj pa naj bi zadostovalo za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.

Vanda Forstner: Za sodelovanje v projektu sem se odločila, ker imam rada nove izzive

Grb občine Lovrenc na Pohorju kvačka Vanda Forstner. Kot pravi, se je naučila kvačkati in štrikati že kot otrok, saj je njena mama obvladala vse. “Nikoli nisem našla časa, da bi se lotila kakšnega projekta. Ko pa sem si v marcu 2020 zlomila kolk in nisem več vedela, kaj naj še počnem, da mi mine čas, sem poizkusila, kako bi bilo leže kvačkat. In tako sem vzela prejo, ki je bila v moji omari še iz Jugoslavije, in začela po 30. letih kvačkati. Ker sem imela težave s hrbtenico, sem to delo pred leti opustila. Od lanskega leta naprej pa tako kvačkam leže. Vzorce in navdihe najdem na Pinterestu in YouTube-u. Moj prvi izdelek je bil poletni pončo, potem pa sem se lotila dolge poletne obleke. Takrat sem dobila povabilo v skupino kvačkaric in ko je Jadranka Smiljić začela zbirati kvačkarice za grbe slovenskih občin, sem se takoj prijavila. Strašno imam rada nove izzive, saj tako preizkušam moje meje.”

Skvačkala sem približno petino grba. Tehnika dela ni zahtevna, je pa zahtevno menjavanje barv.

Ker je pred časom zbolela, trenutno ne kvačka, upa pa, da se bo to kmalu spremenilo. “Skvačkala sem približno petino grba. Tehnika dela ni zahtevna, je pa zahtevno menjavanje barv. Lovrenški grb je namreč zelo šikan, sestavljen iz več barv. Zadnjih 14 dni zaradi bolezni nisem kvačkala, pred tem pa vedno, ko sem imela čas. Računam, da bom v nekaj dneh toliko boljša, da se bom lahko znova posvetila delu. Verjamem, da bom ujela rok.”

Izvedbeni del projekta naj bi se zaključil na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra.

Lovrenški grb je upodobljen na ščitu poznogotskega stila

Na zlatem ščitu je zelen, s smrekami poraščen hrib, pod njim iz modre vode rastoče zlato vodno kolo. Grb je upodobljen na ščitu poznogotskega stila in je sanitske oblike. Na zlatem ščitu je zelen hrib in po njegovem svodu raste sedem zelenih smrek na rdečih deblih; dno ščita pokriva valovita modrina, od zelenega hriba jo ločuje srebrna valovnica, v katero je do osi potopljeno zlato vodno kolo.