Ekološka iniciativa Rače se že leta bori proti mlinom na veter. Dolgo že opozarjajo na onesnažena območja na Dravskem polju, ki neposredno vplivajo na zdravje prebivalcev Rač. Kot smo že pisali, je na tamkajšnji lokalni osnovni šoli v nekaj letih za rakom zbolelo že 22 ljudi, a nedavna predstavitev študije Onkološkega inštituta o incidenci raka na Dravskem polju je kljub temu pokazala, da je število obolelih za rakom v Račah znotraj slovenskega povprečja. A kljub temu v raziskavi, ki jo je financirala lokalna tovarna škropiv Albaugh, niso obdelali vseh podatkov o številu obolelih v šoli. Poleg tega so v iniciativi z prstom kot povzročiteljico kazali ravno na tovarno Albaugh, ki proizvaja zloglasen herbicid glifosat  – prav slednji bi naj bil rakotvoren. V raziskavi, ki ugotavlja obolenja za rakom v tem predelu Štajerske, prav tako niso testirali vpliva glifosata na zdravje ljudi, saj da v tem oziru zaupajo izsledkom evropskih inštitucij.

5 zahtev od ministrstva za okolje in prostor

Po predstavitvi študije Onkološkega inštituta o incidenci raka na Dravskem polju, kjer so avtorice študije govorile o epidemiji raka v Sloveniji, Ekološka iniciativa Rače pričakuje ukrepe, ki bodo prispevali k zmanjšanju okoljskih nevarnostnih dejavnikov in k izboljšanju okolja.

“Od Ministrstva za okolje in prostor pričakujemo:

Vzpostavitev monitoringa kvalitete zraka v Račah in dosleden nadzor nad vnosom nevarnih in strupenih snovi v zrak.
Odprava onesnaženja potoka Žabnik z živim srebrom.
Saniranje divjih odlagališč v jamah v okolici Rač.
Spoštovanje Zakona o vodah, tudi 69. člena pri gradnji objektov in naprav na vodovarstvenem območju.
Zaščita gozda pred sekanjem zaradi širjenja gospodarske dejavnosti na kmetijskih zemljiščih,” so na družbenem omrežju Facebook zapisali v Ekološki iniciativi Rače.

Edino merilno mesto v Miklavžu, pa še to zajema le delce PM10

Kot opisujejo, je v trikotniku med Mariborom, Slovensko Bistrico in Kidričevim več velikih onesnaževalcev zraka, edino merilno mesto za kakovost zraka pa je v Miklavžu, kjer merijo le delce PM10. Študija Onkološkega inštituta o incidenci raka na Dravskem polju je posebej izpostavila problem s kakovostjo zraka, ki je zlasti v Miklavžu najbolj onesnažen. Zato v iniciativi zahtevajo postavitev merilne postaje za meritev vseh parametrov onesnaženja zraka v okviru javnega monitoringa ARSO. Poleg tega v v neposredni bližini osnovne šole in vrtca v Račah sežigalnica odpadkov, bi bila najprimernejša lokacija tovrstnega monitoringa v bližini sežigalnice.

“ARSO vsak mesec meri koncentracije živega srebra v potoku Žabnik, mejne vrednosti so večkrat letno presežene. Ker gre za edini potok v Sloveniji, ki ima presežene koncentracije živega srebra, bi MOP moral takoj ukrepati, poiskati vir onesnaženja in potok očistiti.
V jame v okolici Rač so v preteklih desetletjih odlagali velike količine odpadkov, tudi nevarnih. Do leta 2000 je bila v državnih načrtih predvidena sanacija jam, ki pa še do danes ni bila izvedena in je niti v načrtih ni več. Gre za velik speč ekološki problem, ki ogroža podtalnico, v kateri je že danes povišana koncentracija težkih kovin, predvsem kadmija. Zato bi moral MOP omejiti vnos težkih kovin v podtalnico in jame čim prej sanirati, preden še več nevarnih snovi prispe do podtalnice,” pišejo v Ekološki iniciativi.

Nepravilnosti v postopkih okoljevarstvenih soglasij številnih podravskih podjetij

Kot smo že pisali, so problem tudi vodovarstvena območja oziroma kršenje Zakona o vodah. V mesecu marcu so na občini Starše začeli postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o vodovarstvenem območju, natančneje na območju, kjer sedaj stoji mariborsko letališče. Kot smo ugotovili, so številna podjetja svoje obrate odprla prav na tovrstnih območjih in za to pridobila okoljevarstvena dovoljenja, čeprav se to glede na Zakon o vodah ne bi smelo zgoditi.  “V postopkih okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja lakirnice Magne smo opozarjali na neprimernost lokacije in na kršitev 69. člena Zakona o vodah, tudi z dopisoma na ARSO v obeh javnih razpravah, maja 2017 in septembra 2018. ARSO se na opozorilo o kršitvi ni odzval. Zato mora MOP ugotoviti razlog za navedeno kršitev, jo odpraviti in zagotoviti, da se tovrstne kršitve ne bodo več dogajale,” so o tem zapisali v iniciativi.

Sekanje gozdov za širjenje lokalnih podjetij bi morali prepovedati

Ob gradnji lakirnice je bilo leta 2017 posekanih 4 ha gozda v bližini Rogoze, da bi tam uredili improvizirana kmetijska zemljišča. Z njimi bi naj nadomestili pozidano njivo, ki je sodila med 6% najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč v državi. Tako je bila škoda dvojna, poleg izgube njive je bil izgubljen tudi gozd. Poleg tega OPN občine Hoče-Slivnica načrtuje dodatno sekanje gozda ob nadaljnjem širjenju Magne in letališča. “Takšno sekanje gozda je neprimerno in bi ga morali prepovedati,” so zapisali.

Zahtevajo omejitev rabe fitofarmacevtskih sredstev

Od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakujejo tudi ukrepe za omejitev rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter njihovih posledic. Kot smo pred časom že pisali, je podzemna voda Dravskega polja polna že 20 let prepovedanega atrazina, ki povzroča spolne mutacije.  Mejne vrednosti so vsako leto presežene, predlani tudi v občini Rače-Fram. V podtalnici je bila v občini leta 2017 presežena mejna koncentracija nitratov. V iniciativi trdijo, da je največji vir nitratov ravno gnojenje z umetnimi gnojili v pridelavi hrane.

“V Račah je bila v podtalnici v letu 2017 izmerjena druga najvišja koncentracija v Sloveniji za strupen kadmij (158 ng/l), za katerega je znano, da se nahaja v visokih koncentracijah v fosfatnih gnojilih in da se kopiči v organizmu. Visoke so tudi koncentracije drugih težkih kovin, ki so prav tako prisotne v umetnih gnojilih, predvsem niklja in kroma. Zato pričakujemo pripravo predpisov, ki bodo prepovedali uporabo gnojil, ki vsebujejo strupene težke kovine, ter omejili vnos nitratov in nitritov na največ toliko, da njihova koncentracija v podtalnici ne bo povišana,” pišejo.

Dotaknejo se tudi herbicida glifosat, iz katerega v tovarni v Račah proizvajajo končni proizvod, herbicid Boom Efekt. Prejšnji minister za kmetijstvo je leta 2017 obljubil prepoved rabe glifosata v kmetijstvu s prehodnim obdobjem 3 do 5 let. “Ker je znaten del tega prehodnega obdobja že potekel, pričakujemo pospešitev priprave predpisov, ki bodo obljubo uresničili in do let 2020-2022 oz. čim prej prepovedali rabo tudi vseh tistih fitofarmacevtskih sredstev, ki so bolj toksični od glifosata.”