Na občini Starše so v mesecu marcu začeli postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o vodovarstvenem območju, natančneje na območju, kjer sedaj stoji mariborsko letališče. Kaj ocena ustavnosti pomeni za podravska podjetja, ki stojijo na vodovarstvenih območjih, pa tudi za druga?

Kot so za Maribor24 potrdili na občini Starše, so v začetku meseca marca svetnikom posredovali predlog zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja in predlog za zadržanje izvršitve izpodbijanih določb. Svetniki so predlog tudi pisno potrdili. A kaj to pomeni v praksi? Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik je za naš osrednji mariborski medij dejala, da je zaradi njihove enostranske odločitve sedaj ogroženih več tisoč delovnih mest v regiji.

»Sprejetje odločitve Občine Starše, da na ustavno sodišče naslovi zahtevo po oceni ustavnosti in zakonitosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja ter njene skladnosti z drugim odstavkom 69. člena Zakona o vodah (ZV-1), ki naj bi prepovedoval uporabo nevarnih snovi na vodovarstvenih območjih, bi imela lahko daljnosežne posledice za gospodarstvo regije,« je izpostavila mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, ki je ob tem dodala, da ni bilo v regiji nobenega pogovora o tem, čeprav se vprašanje dotika vseh, ki živijo in delajo v regiji.

So odločevalci z okoljevarstvenimi dovoljenji ravnali zakonito?

Vzhodno od aktivnega črpališča Dobrovci je z vodovarstvenimi pasovi po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja zavarovano tudi območje načrtovanega črpališče Dravski Dvor (območje k.o Marjeta na Dravskem polju), kjer je potrebna redna pripravljenost na odvzem in analizo vzorcev podzemne vode. Zaradi nevarnosti razlitja naftnih derivatov in ob morebitnih nesrečah drugih nevarnih snovi je potrebno predvideti stalno kontrolo kvalitete podtalnice, ki se od letališča in Magne steka proti črpališčem v Dobrovcih in Dravskem polju.

V občini Starše so z vložitvijo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o vodovarstvenem območju tako ciljali na podjetja, ki so pred leti dobile okoljevarstveno soglasje za obratovanje, čeprav stojijo na imenovanih vodonosnikih oziroma vodovarstvenih območjih. V največji meri gre za problematiko okrog mariborskega letališča, na katerem bi naj potniški promet zamenjali s tovornim, kar bi povzročilo še večje onesnaženje zraka, večje emisije hrupa, obstaja pa tudi večja nevarnost razlitja nevarnih snovi v podtalnico. “Pri nas je treba ščitit podtalnico, ne pa spreminjat zakona, ki jo ščiti! Edina zagotova zaščita je, da nad njo ne postavljaš ničesar, kar bi jih lahko škodilo,” za Maribor24 ocenjuje nekdanji župan občine Miklavž, Leo Kremžar. A kot pojasnjuje Podgornikova, ima lahko spremenjena ocena ustavnosti in zakonitosti imenovane uredbe daljnosežne posledice tudi za druga podjetja in lahko vpliva na izgubo več tisoč delovnih mest.

“Tistega ki je dal okoljevarstveno dovoljenje, je treba vprašati po zdravju”

Nekdanji župan občine Miklavž Leo Kremžar se občini Starše pridružuje z oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o vodovarstvenem območju. Uredba in zakon jasno govorijo o tem da je na vodovarstvenih območjih prepovedana gradnja in izvedba podjetij ravno zaradi podtalnice. Pojasnjuje, da o tem govori 69. člen zakona in ne dovoljuje izjem na teh območjih. Prepričan je, da gre pri grožnjah o ogroženosti tisočih delovnih mest za strašenje ljudi, da bi se utišalo tiste, ki opozarjajo na nepravilnosti, ki so nastale že v izhodišču. “Škoda je bila povzročena, s tem da se je to sploh postavilo. Tistega, ki je dal okoljevarstveno dovoljenje, je potrebno vprašat po zdravju,” je prepričan Kremžar, ki meni, da so takratni presojevalci ravnali protizakonito. Prepričan je, da zaposleni v podjetjih, ki se jih lahko dotakne pravna akcija občine Starše, nimajo kaj skrbeti, navsezadnje so pridobili okoljevarstveno dovoljenje. Direktorica Štajerske gospodarske zbornice se ne strinja:

“V primeru, da bi Ustavno sodišče zaznalo kakršnokoli neskladje, bi lahko Uredbo, ki jo želijo svetniki in svetnice občine Starše dati v presojo, presojalo z vidika skladnosti z drugim odstavkom 69. člena ZV-1 v celoti in ne zgolj v delu, ki se nanaša na izgradnjo nove in posodobitev obstoječe letališke infrastrukture. Ravno tako je povsem možno, da bi sodišče smiselno enako preverilo tudi druge uredbe, izdane na enaki podlagi. To bi lahko pomenilo odločitev za presojo vseh 11 uredb, ki so bile sprejete na podlagi Zakona o vodah in bi lahko vplivalo na vsa izdana dovoljenja na teh območjih. Morebitna ugotovitev neustavnosti ali nezakonitosti omenjenih uredb in njihova razveljavitev s strani Ustavnega sodišča bi posledično torej lahko privedla do prenehanja obratovanja večjega števila obratov in naprav, kar bi pomenilo ogroženost več tisoč delovnih mest v regiji. In na to v Štajerski gospodarski zbornici opozarjamo.”

Slednje v laičnem jeziku pomeni, da lahko ravnanje občine Starše po besedah Aleksandre Podgornik vpliva ne le da podjetja, ki stojijo na vodovarstvenih območjih, pač pa tudi številna druga. Nekaj teh podjetij smo kontaktirali, a se v vezi s tem niso želela opredeliti.

V preteklosti napovedane spremembe zakona, ki ne bi dopuščal različnih interpretacij

Po besedah predsednice ŠGZ se lahko številne gospodarske družbe v naši regiji znajdejo v brezizhodni situaciji, čeprav so v preteklosti izpolnile vse zahteve države in pridobile vsa potrebna dovoljenja. “Ob tem, da tudi mnogi gospodarstveniki že dalj časa poudarjamo, da je zakon potrebno spremeniti, in to na način, da bo jasen in ne bo dopuščal različnih interpretacij. Zato smo bili veseli napovedi ministra za okolje in prostor, ko je napovedal spremembe tega zakona, in pričakovali smo, da se bo še letos začela obravnava in se bo zakon ustrezno spremenil in odpravil vse kontradiktornosti, ki smo jim sedaj priča.” Sprememba zakona bi tudi odpravila potrebo po ustavni presoji. Zato so v ŠGZ v resnici neprijetno presenečeni nad sprejeto odločitvijo, ki ni iskala dialoga v prostoru, ampak je “usmerila razmislek le v lastni, partikularni interes.”

Namesto samooskrbe degradacija odličnih kmetijskih zemljišč

Kremžar pa opozarja na tragiko celotne zadeve, saj naša država sledi kapitalu, ne glede na zdravje ljudi. “Naši ministri bi raje spremenili zakon, ki bi naj varoval ljudi in naravo, vse zato, da bi dovolili gradnjo. Spreminjajo zakone na račun zdravja in prihodnosti ljudi, uničujejo odlična kmetijska zemljišča, da bi zgradili podjetja, ki v zameno za zaposlitev onesnažujejo okolje,” je zaskrbljen Kremžar. Prepričan je, da bi lahko na številnih kmetijskih zemljiščih vzpostavili čista delovna mesta, denimo s samooskrbo za celotno regijo, saj je že sedaj samooskrba Slovenije na psu, zase proizvedemo manj kot 50 odstotkov, raje uvažamo. Teh 18 milijonov, ki jih je država ponudila za gradnjo Magne, ki prav tako leži na okoljevarstvenem območju, bi lahko raje ponudili za zelena delovna mesta, ki bi prehranila celotno regijo. “In sedaj je vse industrijsko pozidano. Ko bodo nekega dne razni izvozniki zaprli pipico, bomo lahko jedli letala in karoserije. Žal, dokler ljudi nekaj ne udari po glavi, ne vidijo ničesar. Potem ko jih, pa se čudijo. Treba je misliti zdaj in vnaprej, sicer bomo uničili prihodnost vseh.”

Kremžar se sprašuje, zakaj se mariborsko letališče ne bi razvijalo v smeri, za katero je bilo ustanovljeno, torej za potniški promet, nujno medicinsko pomoč in obrambo pred točo. Sedaj se ustvarja neko strašenje ljudi, da vsega tega ne bo več, v resnici pa s slednjim skušajo le ljudem vsiliti to, kar sami želijo. “Vprašanje je, kdo bi kaj zaslužil,” je prepričan nekdanji župan.