»Voda vam teče na Glavnem trgu v vodometu, mi pa je nimamo niti toliko, da bi lahko normalno živeli,« so dejali krajani Razvanja, kjer menijo, da je sramota za mariborsko občino, da ureja sam center, par kilometrov vstran pa prebivalci nimajo pitne vode.

Na globalni ravni se še vedno soočamo z velikimi težavami oskrbe s pitno vodo. V Sloveniji k sreči pijemo zdravo ter kvalitetno pitno vodo, a žal obstajajo gospodinjstva, ki te možnosti še nimajo. Mariborski vodovod v Mestni občini Maribor oskrbuje s pitno vodo okoli 50.300 gospodinjstev oz. 98,21 odstotka prebivalcev. Še vedno pa je okoli 918 gospodinjstev, ki pitne vode nimajo. Skupna dolžina vodovodnega omrežja je po podatkih, ki so jih na mariborskem vodovodu pridobili iz programa GIS v preteklem letu, obsegala 594.602 metrov. »Tako ima občina kar 36,3 % delež celotnega vodovodnega omrežja v sistemu,« pojasnijo na vodovodu.

Potrebno bi bilo dograditi 15 kilometrov vodovodnega omrežja

Da bi bila pitna voda dostopna vsem bi bilo potrebno dograditi 15 kilometrov. Na vodovodu so ob tem pojasnili, da bi bilo potrebno vsako leto sanirati okoli 20 kilometrov vodovodnega omrežja. Mariborski vodovod sicer za Mestno občino Maribor izdeluje projektne naloge, daje smernice in mnenja pri razvoju vodovodnega omrežja.

Lani je bilo položenih 1,650 metrov cevovoda v vrednosti 251.046 evrov, letos do vključno 31. avgusta pa 1.687 cevovoda v vrednosti skoraj pol milijona evrov.

V prihodnjih letih ima Mestna občina Maribor namen zmanjšati vodne izgube, kar je povezano z zamenjavami vodovodnih cevovodov. Lani je bilo položenih 1,6 kilometrov cevovoda v vrednosti 251.046 evrov, letos do vključno 31. avgusta pa 1.687 cevovoda v vrednosti skoraj pol milijona evrov. V letošnje leto je zajete gradbišče Koroška cesta in Glavni trg ter dokončanje Streliške ceste.

V Sloveniji je pravica do pitne vode od leta 2016 zapisana v ustavi

S pitno vodo iz vodovodov, ki so vključeni v redni nadzor, se po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) oskrbuje 94 odstotkov prebivalcev, okoli 100.000 prebivalcev pa se oskrbuje z vodo, ki ni vključena v monitoring. Te prebivalce mora lokalna skupnost o tem obvestiti in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode.

»Mestna občina Maribor denar porablja na »pomembnejših« projektih«

Samo v Razvanju v zaselku Habakuk je še vedno brez pitne vode 92 ljudi, ki bivajo v 55 stanovanjskih hišah. Predsednik Sveta KS Razvanje Drago Rečnik ob tem doda: »Nič kaj pohvalno za Mestno občino Maribor.« Lani avgusta so pridobili vso potrebno dokumentacijo za pričetek izgradnje vodovoda, kot pove Rečnik, bi nato moral slediti javni razpis za izbiro izvajalca del, podpis pogodbe in nato pričetek.

Zaselek Habakuk, kjer so sicer imeli urejen privaten vodovod, a žal je ta danes veliko premajhen

»Vendar se to ni zgodilo, saj so bila sredstva za izgradnjo porabljena drugje, na za Mestno občino Maribor »pomembnejših« projektih, kot so Koroška cesta, Glavni trg, Streliška cesta… Sramota za Mestno občino, ki si ureja sam center, par kilometrov vstran pa prebivalci Razvanja nimamo pitne vode, ki nam pripada po Vrhovnem zakonu-Ustavi RS.«

Sramota za Mestno občino, ki si ureja sam center, par kilometrov vstran pa prebivalci Razvanja nimamo pitne vode, ki nam pripada po Vrhovnem zakonu-Ustavi RS.

Pove, da kot predsednik sveta, vsak dan posluša jezne krajane, ki pravijo: »Voda vam teče na Glavnem trgu v vodometu, mi pa je nimamo niti toliko, da bi lahko normalno živeli.« Sam je redno zahajal na oddelek za komunalo, kjer bi mu naj zatrdili, da se bo zadeva uredila, a se v letu dni ni spremenilo nič. Še vedno so brez pitne vode. Letos naj bi bila referentka, zadolžena za izvedbo vodovoda, več mesecev odsotna, zato je zadeva stala na mrtvi točki.

Kljub temu, da so bili uvrščeni na prioritetno listo, se ni zgodilo nič

»Prizadevali smo si zadevo peljati naprej. Konec januarja so nam bila odobrena sredstva za izgradnjo v letu 2020, zaradi odsotnosti referentke je bil imenovan novi vodja projekta, ki je zadevo pripeljal tako daleč, da je bil izveden Javni razpis za izvajalca del in izbran najboljši ponudnik, to je Nigrad,« opisuje Rečnik in doda, da bi moral slediti podpis pogodbe in pričetek del, vendar se to ni zgodilo, kljub temu da so uvrščeni na prioritetno listo. »Zadeva že nekaj mesecev zopet stoji. Porabiti leto dni za izbiro izvajalca in pričetek del, ki se še ni pričel?«

Zadeva že nekaj mesecev zopet stoji. Porabiti leto dni za izbiro izvajalca in pričetek del, ki se še ni pričel?

Omenjen del izgradnje vodovoda je razvrščen v prvo fazo. Druga faza pa zajema vse ulice, kjer še prav tako vodovod ni zgrajen: Vinogradniška pot, Ulica Janka Sernca, Pivolska, Pod gozdom in Lubajnškova ulica. Letos tako niso izdelali projekta, niti pridobili soglasja, kaj šele gradbenega dovoljenja, čeprav se je potek trase določil že lani. »Mogoče pa bomo zadeve vendar le dorekli na sestanku z gospodom podžupanom, ki ga je potrdil za dan 27.10.2020. Sestanek je sklican na temo Komunalna problematika v Razvanju, vsebuje pa tudi terenski ogled.«

»To kar v drugih KS in MČ menjavajo, v KS Razvanje še sploh nimamo v osnovi izgrajenega«

Rečnik poudarja, da zadeve trajajo predolgo: »Tudi ob uvrstitvi na prednostno listo v letu 2020 še vedno čakamo na izpolnitev ustavnih pravic, kot je pravica do pitne vode, prizadevamo si urediti cestno omrežje, kanalizacijo, pločnike, razsvetljavo, skratka osnovne zadeve za normalno življenje. Vsega tega, kar v drugih KS in MČ že menjavajo, kot dotrajano v KS Razvanje še sploh nimamo v osnovi izgrajenega.«

Več kot upravičena je po njegovih besedah slaba volja občanov, njihov nivo življenja je zaradi nezgrajenih komunalnih zadev na izredno nizkem nivoju. Vodo še vedno dovažajo gasilci: »Razvanje je že od nekdaj pozabljena KS, tam nekje na obrobju MOM.«

Morda vas zanima tudi: Zaradi azbestnih cevi in nevlaganja v vodovod izredna seja komunalnega odbora

Tudi v Kamnici je kar nekaj gospodinjstev brez vode

Sebastijan Jaušovec, predsednik sveta KS Kamnica, nam je dejal, da je Kamnica, Medič, Urban, del Rošpoha in Vinarje, dobro pokrite z mestnim vodovodom: »Za to se gre zahvaliti prejšnjim generacijam svetnikov in predsednikom. Vendar so se posamezne hiše ki pa tega še danes nimajo.« Po ocenah Jaušovca je v Kamnici takšnih okoli 50 hiš.

Vesel pa je, da se je v letošnjem letu naredila kanalizacija na treh delih, kjer so na novo uredili tudi vodovod. Tako občina letos ni “pozabila” na njih, opozarja pa, da veliko ljudi nima urejenega normalnega dostopa do hiš, saj so ceste v poraznem stanju. Ob tem doda, da sicer z občino dobro sodelujejo, predvsem z podžupani in podžupanjami: »Želimo pa si, da bi si tudi župan vzel nekaj dni na leto in obiskal vse mestne četrti in krajevne skupnosti ter tako pobliže spoznal problematike, pa tudi lepote, ki spadajo k Mestni občini Maribor.«

V Bresternici čakajo na gradbeno dovoljenje

O problematiki oskrbe s pitno vodo smo večkrat poročali tudi za območje Krajevne skupnosti Bresternica-Gaj. Kar polovica prebivalcev nima urejene pitne vode, gre  za okoli 250- 300 družin.

Govorili smo s predsednikom sveta KS Bresternica-Gaj Primožem Hedlom, ki nam je povedal, kaj je bilo vse urejeno v preteklem letu: »Pridobili smo vso manjkajočo dokumentacijo za vodovod Kozjak 1 in Kozjak 2 in vložili gradbeno dovoljenje. Pred kratkim je bila opravljena tudi dopolnitev gradbenega dovoljenja, zato pričakujemo, da bo izdano v kratkem.« Na omenjenem območju je brez pitne vode okoli 60 gospodinjstev.

Pripravljen predlog izgradnje za Šober

Na KS so skupaj z mariborskim vodovodom pripravili predlog izgradnje za zaselek Šober, kjer je brez pitne vode okoli 40 gospodinjstev. Predlog so podali v pregled in potrditev strokovnim službam na občini. »Pričakujemo, da pričnejo z aktivnostmi kar se tiče projektno gradbene dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.«

Samooskrba, ki je na območju Šober, del Zgornjega Slemena in Gaja nad Mariborom, znaša 150 gospodinjstev. Nekateri imajo lastne vire, drugim vodo vozijo gasilci. Hedl si prizadeva, da bi v prihodnjem letu končno začeli z investicijo Kozjak 1 in 2, doda pa, da je potrebno začeti tudi z idejno zasnovo za zaselek Šober.

Glede na to, da projekt traja že okoli 10 let in glede na to, da je večina Maribora pokrita z vodo, mislim, da je Bresternica potrebna, da se vsakemu krajanu omogoči pitna voda.

»Glede na to, da projekt traja že okoli 10 let in glede na to, da je večina Maribora pokrita z vodo, mislim, da je Bresternica potrebna, da se vsakemu krajanu omogoči pitna voda. Vsi vemo, da so podnebne spremembe takšne, da nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo,« še opisuje in doda, da v kolikor želijo vplivati na razvoj turizma in samo naseljenost, da se ljudje ne bodo odseljevali, ampak priseljevali na deželo, je absolutno potrebno zagotoviti osnovne dobrine, prva izmed njih je voda.

Naravni izvir ob cesti Bresternica-Gaj

Z vprašanji, kako komentirajo dejstvo, da je v Mariboru še vedno več kot 900 gospodinjstev, ki nimajo pitne vode, smo se obrnili na Mestno občino Maribor. Prav tako smo jih povprašali, kaj je bilo na področju vodovoda storjeno lani in letos, koliko sredstev so za to namenili in kakšni so konkretni načrti občine v prihodnjih letih. Najbolj ključno je vprašanje, kdaj menijo, da bodo imeli vsi prebivalci Maribora dostop do pitne vode. Njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.