Mestni svetnik Stojan Auer iz Liste za pravičnost in razvoj je za danes sklical izredno sejo Odbora za komunalo, ki bo ob 15. uri v Dvorani generala Maistra v Narodnem domu. “Zaradi vsakoletnega zmanjševanja vlaganj v obnovo in razvoj infrastrukture se pojavljajo vedno večje težave, povezane s starostjo cevovodov,” je zapisal na svojem družbenem omrežju Facebook. Ogorčen je, da imamo kljub omrežninam, za katere plačujemo občani, še vedno 9,9 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi. Prepričan je, da denar, ki ga v ta namen plačujemo občani, konča vse drugje, samo za obnove infrastrukture, kateri je bil namenjen, ne. Tako je bilo vsaj v času prejšnjih županov, se pa boji, da se bo zgodba ponovila.

Za prenovo bi potrebovali 4 milijone

Na problem smo pred meseci opozarjali tudi za Maribor24. Tedaj so nam na Mariborskem vodovodu dejali, da  “obstajajo kritični odseki z dotrajanimi PVC, azbest-cementnimi in starimi litoželeznimi vodovodi (tudi iz leta 1901), ki bi jih nujno morali zamenjati. Povprečna starost vodovodnih cevovodov se tako počasi veča, brez potrebnega investicijskega vzdrževanja omrežja se bo večala tudi pogostost okvar. Mariborski vodovod redno vodi statistiko prelomov na mreži in ima pripravljen seznam ulic, v katerih so nujne rekonstrukcije vodovoda.

Kot okvirni problem pri financiranju omrežja na vodovodu izpostavljajo spremembo zakonodaje, po kateri Mariborski vodovod več nima lastnih namenskih sredstev za investicije v vzdrževanje infrastrukture, ampak zbrana sredstva nakazuje lastniku – Mestni občini Maribor, ki je tudi odgovorna za prerazporeditev teh sredstev po resorjih.

Kot okvirni problem pri financiranju omrežja na vodovodu izpostavljajo spremembo zakonodaje, po kateri Mariborski vodovod več nima lastnih namenskih sredstev za investicije v vzdrževanje infrastrukture, ampak zbrana sredstva nakazuje lastniku – Mestni občini Maribor, ki je tudi odgovorna za prerazporeditev teh sredstev po resorjih. Pa vendar na občini ne razmišljajo o menjavi vodovodne napeljave. Po zagotovilih Mariborskega vodovoda bi sanacija najnujnejšega stala 4 milijone evrov.

Pobirajo omrežnino, vlaganja v infrastrukturo pa ni

Kot nam je zaupal, leta 2015 niti en evro ni bil namenjen prenovi vodovodnega omrežja. “Slika je bila podobna v naslednjih treh letih in bojimo se, da bo tudi letos tako.” Prav zato je za danes sklical izredno sejo, na kateri upa na konkretne odgovore. Podobno je tudi s kanalizacijsko infrastrukturo. Pravi, da smo pobrali 4.800.000 za omrežnino kanalizacije, nazaj pa vrnili le 400.000 evrov. “Gre za strogo določena sredstva, ki jih je treba vlagati nazaj v infrastrukturo, a tega se odgovorni na občini niso oz. ne zavedajo,” pravi Auer.

“Če mi vsak mesec od občanov pobiramo denar za omrežnino in potem tega denarja ne namenimo za obnovo vodovodne infrastrukture, ampak za vse druge projekte, potem je to vredno obsojanja,” je prepričan. Glede na to da se nič ni vrnilo nazaj v infrastrukturo, mu ni jasno, zakaj občina tega denarja ne bi vrnila? Meni, da poslanstvo občine ni nakup gostiln in parkirnih hiš, pač pa je prvenstveno potrebno poskrbeti za temelje; torej vodovodno, kanalizacijsko in navsezadnje tudi plinovodno omrežje.

15 milijonov za plinovod misteriozno izginilo

Če si ogledamo primer slednjega: nekdanji župan Franc Kangler je omrežnino prodal Mariborski plinarni in slednja mu je za 15 let vnaprej plačala omrežnino v znesku 15 milijonov evrov. Gre za namenski denar občanov za prenovo infrastrukture. “Bog ve, kam je ta denar izginil, tega odgovora še danes nimam. Mi bi s tem denarjem morali izgraditi plinovodno omrežje in ga speljati še do preostalih stanovanjskih hiš, kjer je to mogoče. Denar je bil dejansko uporabljen za nekaj povsem drugega, kar je protizakonito” razočarano sklene Auer. Zgodba gradnje plinovoda se je s porabljenim denarjem tedaj pač končala, čeprav bi bilo potrebno vsako leto zadevo dograjevati.

Auer se boji, da prihajajoče podražitve položnic zadev ne bodo rešile. “Na koncu bomo za omrežnine plačevali vsak po tri evre več, zbrani denar pa bo na koncu šel kam … V gostilno?” V prvi vrsti gre za zdravje ljudi, je prepričan, zato si želi, da bi aktualno vodstvo občine tem dolgoletnim negativnim praksam naredilo konec.