Letošnja letina grozdja na Piramidi je slaba. Le 500 kilogramov. Kar je Boštjan Protner, direktor zadruge Vino Piramida Maribor ponovil tudi za Maribor24 po letošnji trgatvi, ki je bila prejšnji petek, kakor je poročal Večer. »Odkar to počnemo v sklopu zadruge smo nabrali tudi že po 5.000 kilogramov, ampak v času, ko se je obdelovala celotna Piramida,« je povedal Protner iz Hiše Joannes Protner.

Piramida je sicer doživela enega najboljših obiskov v zadnjih letih v sredo zvečer ob proslavljanju občinskega praznika. Sicer pa veliko pove napis na eni od informativnih tabel, ki Piramido ponosno proslavlja, nekdo pa je dopisal: »Bila nekoč, zdaj le še sramota.«

Utrgajo, potem pa konča v smeteh

Imeli bi še več grozdja, če ga ne bi, kakor pravi, pozobali ptiči in odnesli sprehajalci. Lahko oceni, kdo je pozobal več grozdja: ptiči ali pohodniki? »Če bi bilo to pri meni doma, v naših vinogradih, bi vedel. Ker pa na Piramidi nisem tako prisoten, tega žal ne vem.«

Protner je dodal, da je v preteklih letih večkrat videl, da je nabrano gozdje hitro končalo v prvih smeteh. »Zato, ker ga trgajo prehitro in še ni dovolj zrelo oziroma užitno. Letos tega sicer nisem opazil, več pa v preteklih letih. In povrhu je trganje z roko neprimerno, saj med drugim odpade kar nekaj grozdja na tla.«

Namesto 20 bi imeli 10 tisoč trsov

Na Piramidi je na petih hektarjih 20 tisoč trsov sorte renski rizling. Pa je to sploh primerno za jedilno grozdje, tako, na zob? »Tako bom rekel: med vsemi sortami, če bi šlo za jedilno grozdje, je gotovo najslabše.« Na vprašanje, ali je zobanje grozdja prekršek oziroma kaznivo dejanje, je Protner povedal, da kadar gre za privatno zemljišče, kakor denimo v primeru njegovih vinogradov v sklopu Hiše Joannes Protner, je zakon jasen. »Ne zagrajujemo pa zemljišča, pri nas imamo vinograd ob cesti in tam ne opazimo, da bi se kaj utrgalo.«

Največ grozdja se na Piramidi pobere v kratkih vrstah proti vrhu, kjer pogosto do trgatve ne ostane nič. Protner je sicer tudi tokrat izpostavil idejo, da bi se vinograd iz desetih zmanjšal na dva hektarja s skupno 10 tisoč trsi, kar bi prineslo 10 tisoč steklenic.

Ne pod ceno

»Trenutnih dvajset tisoč steklenic ne moreš v celoti prodati po protokolarni ceni 15 evrov. Deset tisoč steklenic, pri čemer bi lahko po spremembah v vinogradu naredili peneče, belo in rdeče vino? To pa bi se že dalo. Nočem namreč prodajati pod ceno ali gledati, kako vino ostaja.«

Vrste bi bile bolj široke, obdelovanje strojno. In preostali trije hektarji? Protner bi si želel celovitega dogovora in strokovnjakov, ki bi preostali del namenili drugačno zasaditev. »Predvsem pa se ne bo nič spremenilo, dokler se skupaj ne odločimo, kaj bomo s Piramido. Ni v prvi vrsti toliko vprašanje denarja, temveč organizacije.«