Univerzitetna knjižnica Maribor bo v torek, 27. novembra 2018, s sklopom dogodkov obeležila 30-letnico preselitve v novo namensko zgradbo na Gospejni ulici. Od ustanovitve leta 1903, ko je bila knjižnica ustanovljena kot Knjižnica Zgodovinskega društva za Spodnjo Štajersko, se je poznejša Študijska knjižnica, Visokošolska študijska knjižnica v Mariboru in od leta 1975 Univerzitetna knjižnica Maribor selila po različnih lokacijah. Toda šele zadnja selitev iz Prešernove ulice, kjer je domovala od leta 1952, v Gospejno ulico, kamor se je preselila jeseni leta 1988, je bila selitev v zgradbo, namensko zgrajeno za knjižnico.
Premišljeno načrtovanje knjižničarjev
Prizadevanja za njeno preselitev na današnjo lokacijo so se pričela že sredi 70-ih let 20. stoletja. Temeljila so na premišljenem načrtovanju knjižničarjev, zlasti tedanjega ravnatelja dr. Bruna Hartmana, ki je v danih okoliščinah znal povezati vse potrebne dejavnike, da je v začetku 80-ih stekla priprava območja bodoče gradnje, v drugi polovici 80-ih pa gradnja sama. Leta 1988, natanko 25. novembra, je bila nova knjižnica ob prisotnosti množice obiskovalcev in ob slavnostnih nagovornih dr. Bruna Hartmana, dr. Borisa Frleca in dr. Alojza Križmana že svečano odprta.
Zaznamovala jo je “živa veriga”
Selitev je trajala le dober mesec in je veljala za velik podvig. Simbolno jo je zaznamovala v spomin Mariborčanov globoko usidrana »živa veriga«, v kateri so knjižničarji, meščani, politiki, profesorji, študenti, dijaki in drugi 4. oktobra 1988 iz rok v roke skozi večji del starega mestnega jedra prenesli del knjižničnega fonda s Prešernove v Gospejno ulico.
Novo knjižnico so hitro napolnile raznovrstne vsebine, povezane s knjižnično dejavnostjo in ponudbo, a zgradba, ki je bila sicer premišljeno načrtovana za prihodnost, je spričo spreminjanja potreb uporabnikov in knjižničarjev, pa tudi zaradi potreb po obnovi in prilagoditvah v tridesetih letih doživela vrsto sprememb. Ker se način življenja, prehajanja informacij in potrebe uporabnikov nenehno spreminjajo, je seveda pričakovati, da se bo razvijala in spreminjala tudi vnaprej.
Pripravljajo sklop dogodkov
Univerzitetna knjižnica Maribor zato na praznični dan, 27. novembra 2018, ko obeležuje obletnico, pripravlja sklop raznovrstnih dogodkov. Med 9. in 13. uro bosta v Glazerjevi dvorani dve strokovni omizji o knjižničnih zgradbah. Prvega bo moderiral mag. Franci Pivec − s sogovorniki dr. Bernardom Rajhom, dr. Ireno Sapač in dr. Zdenko Petermanec bo pogovor usmerjen v obuditev okoliščin, povezanih z gradnjo in preselitvijo knjižnice ter v njen razvoj v tridesetih letih.
Drugo omizje bo povezovala mag. Dunja Legat, ki bo sogovornike Marušo Zorec, Uroša Lobnika in dr. Franca Trčka spodbudila k razmišljanjem o prihodnosti knjižničnih zgradb v spreminjajočih se paradigmah življenja, izobraževanja in pretoka informacij. Ob 13. uri bo voden ogled po knjižnici, ob 16. uri pa se bosta o pomenu knjig in knjižnic v Glazerjevi dvorani pogovarjala dva literata, Prešernova nagrajenca, oba tesno povezana s knjižnico – Andrej Brvar in Tone Partljič. Praznovanje se bo zaključilo s koncertom Roka Vilčnika in skupine Simpatico ob 19. uri v knjižnični Avli. Vsi dogodki so prosto dostopni in namenjeni tako strokovni kot laični javnosti.
