Letošnja šesta izvedba Mariborskega umetnostnega sejma, skozi ves letošnji december kljubuje covid krizi na svoj način. Predstavitve umetniških del so v virtualni obliki na spletu, sejem pa ponuja tudi pester kulturni program.

Že šesto leto zapored v decembru poteka Mariborski umetnostni sejem (MUS), prodajno-promocijski sejem vizualnih umetniških del. Zaradi posledic povezanih s širjenjem virusa covid-19 so letos sejem umetnin prestavili na svetovni splet.

Šesto leto v poskusni dekadi

Nina Jeza, umetniška vodja pojasnjuje, da projekt poteka že šesto let, ker so si zadali obdobje 10 let, da vzpostavijo strukturo sejma, ki bi bil najprimernejši za slovenske umetnike. “Trenutno torej poteka poskusno obdobje, v katerem bomo ugotovili, kako najbolj uspešno nagovoriti slovensko javnost. Ali je to z galerijami, morda brez njih, ali je bolje, da prodaja poteka prek spleta in podobo,” pojasnjuje Jeza. Na sejmu si je tako mogoče ogledati, seveda pa tudi kupiti, umetniške artefakte, ki so jih na ogled postavile galerije in samostojni umetniki.

Sejem je dostopen na povezavi.

Jeza pojasnjuje, da posebnihogojev in posebnih komisijskih omejitev pri izbiri, katere umetnike bodo vključili na sejem, ni. “Pogoj je le, da je umetnik priznan, kar pomeni, da ima ustrezno izobrazbo in priznanje, da živi od umetnosti,” razlaga umetniška vodja. Sejem je tako podpora slovenskim umetnikom, zato na letošnjem sejmu sodelujejo številni priznani slovenski umetniki in umetnice, kar 170 jih je, obenem pa 17 slovenskih prodajnih galerij.

Prodali 21 del, med njimi eno v vrednosti skoraj dva tisočaka

Zaradi aktualnih covid ukrepov, ki prepovedujejo druženja in prireditve, so se organizatorji prilagodili in vendarle izpeljali projekt MUS prek spleta. Nihče, niti avtor spletne strani, pa ni pričakoval, da bo odziv na virtualni umetniški sejem pravzaprav odličen.

Obisk spletne strani je še pred koncem sejma presegel vsa pričakovanja, saj je stran obiskalo več kot 40 tisoč ljudi. “Slednje priča, da smo Slovenci radoveden narod, ne upamo si še povsem kupovati prek spleta, še manj, ko gre za umetniška dela,” pojasnjuje Jeza, a obenem navaja, da so tako z obiskom, nenazadnje pa tudi z izplenom sejma zadovoljni.

Letošnja prodaja me je nadvse presenetila, saj smo prodali tudi dve dražji deli, in sicer je cena enega znašala skoraj dva tisoč evrov, drugo pa smo prodali za dobrega tisočaka.

“Slovenski kupci si radi v miru ogledajo stvar, ki jo bodo kupili, se nato odločajo, nato pa se odločijo za nakup,” opisuje Jeza in navaja, da je kljub onemogočenemu ogledu umetnin v živo, spletna prodaja uspela. Prodanih je bilo 21 del. Lani, ko sejem ni potekal virtualno, so v štirinajstih dneh prodali 22 del, a podatki o letošnji prodaji zgovorno pričajo, da je je bila ta  uspešna kljub oteženim pogojem.

“Letošnja prodaja me je nadvse presenetila, saj smo prodali tudi dve dražji deli, in sicer je cena enega znašala skoraj dva tisoč evrov, drugo pa smo prodali za dobrega tisočaka,” pojasnjuje Jeza in dodaja, da bodo po zaključku sejma morda spletno stran ohranili še v januarju in februarju, le da bo prodaja potekala brez galeristov.

Poleg umetniških del tudi kulturni program

Poleg aktualnega sejma umetnin pa je potekal tudi pester kulturni program. S svojima razstavama sta se v virtualni obliki predstavila Živko Marušič z razstavo Delirij strasti in Uroš Weinberger, ki je na ogled postavil dela znotraj razstave My Private air. Skozi ves mesec so umetniško dogajanje dopolnjevali tudi različni umetniki z videi iz ateljejev.

Poleg aktualnega sejma pa je potekal tudi pester kulturni program. S svojima razstavama sta se v virtualni obliki predstavila Živko Marušič z razstavo Delirij strasti in Uroš Weinberger, ki je na ogled postavil dela znotraj razstave My Private air. Skozi ves mesec so umetniško dogajanje dopolnjevali tudi različni umetniki z videi iz ateljejev.

Posebnost letošnje izdaje sejma je tudi delo Janeza Kardelja, ki je v podporo znanemu aktivistu in nekdanjemu predstavniku WikiLeaksa Julianu Assangeu naslikal delo, ki ga ponuja v brezplačen najem. Sejem pa je bil razen virtualne oblike tudi vsebinsko povezan z aktualnim koronavirusom.

Janez Kardelj, Tihožitje

Boštjan Plesničar je namreč mariborskemu Univerzitetnemu kliničnemu centru podaril sliko in se jim na ta nekoliko drugačen način zahvalil za požrtvovalno delo zdravnikov in drugega medicinskega osebja, s čimer želimo izkazati majhno pozornost in predvsem veliko zahvalo tudi iz sveta umetnosti vsem zdravstvenim delavcem za njihov trud in požrtvovalno, nesebično delo. “S to svojevrstno donacijo pa smo želeli javnosti tudi sporočiti, da umetniki niso samo tisti, ki prosijo, ampak tudi dajejo,” je še pojasnila umetniška vodja.

Boštjan Plesničar, Poklon medicinskemu osebju