Sampling, ki v dobesednem prevodu iz angleščine pomeni vzorčenje (v slovenščini še nimamo besede, s katero bi poimenovali to prakso), je postopek uporabe delov obstoječega zvočnega posnetka v novem posnetku. Zaradi lažjega branja bomo v članku to prakso poimenovali kar vzorčenje.

Vzorci (angleško samples) so lahko vse, kar je bilo posneto, vključno z glasbo, dialogi, zvočnimi učinki in drugim. Te vzorce je mogoče uporabiti na različne načine: kot glasbeno spremljavo za povsem novo skladbo, kot delčke izgovorjenih ali zapetih fraz ali pa preprosto kot vzdušje ali teksturo. Medtem ko je vzorčenje najbolj povezano z glasbeno zvrstjo hip-hopa, se tehnika uporablja tudi v številnih drugih zvrsteh glasbe.

Začetki segajo v jazz

Prvič se vzorčenje v glasbeni produkciji pojavi med jazzovskimi umetniki zgodnjega 20. stoletja. Mnogi umetniki so med nastopanjem »vzorčili« odseke skladb drugih izvajalcev in se s tem poklonili spretnosti in ustvarjalnosti svojih kolegov. Vzorčenje se je tako začelo kot nek poklon talentu in sposobnosti med različnimi glasbeniki, ki so v svoje nastope in glasbo vključili melodije svojih kolegov. Največjo oziroma ključno vlogo pri razvoju vzorčenja je imel glasbeni žanr hip-hop, ki je koncept vzorčenja ponesel na novo raven, pri čemer je uporabil vzorce kot osnovo za celotne pesmi. Ko je žanr v poznih 80. in zgodnjih 90. letih začel postajati vse bolj priljubljen, se je povečala tudi praksa vzorčenja. Brez težave lahko rečemo, da hip-hop glasba danes ne bi bila tako uspešna in prepoznavna, če ne bi bilo vzorčenja.

Vzorčenje je še danes zelo razširjena praksa. S ponovno uporabo starejših posnetkov, ki jih ponavadi predelajo do te mere, da se brez zelo podrobnega poslušanja povprečen poslušalec sploh ne zaveda, da ne gre za novo melodijo ali ritem, lahko glasbeni producenti in umetniki hitro in stroškovno učinkoviteje ustvarjajo nove pesmi, hkrati pa razširijo možnosti pisanja pesmi. A kljub temu se mnogi umetniki ne zavedajo pravic, ki jih imajo kot ustvarjalci in skladatelji, in se lahko znajdejo v raznih kršitvah zakonov o avtorskih pravicah.

Zakonita praksa

Med vsem tem se pa pojavi utemeljeno vprašanje: je vzorčenje sploh zakonito? Odgovor je da, vzorčenje je zakonito — če ima umetnik, ki želi vzorčiti določeno pesem dovoljenje lastnika avtorskih pravic izvirnega dela. Če umetnik želi zakonito vzorčiti pesem nekoga drugega, potrebuje dovoljenje lastnika posnetka – založbe – in vseh izvajalcev, ki so sodelovali pri ustvarjanju pesmi.

Zdaj, ko približno poznamo prakso vzorčenja, pa poglejmo najbolj popularne pesmi zadnjih nekaj let, ki so nastale z vzorčenjem: Madonninna uspešnica »Hung Up« iz leta 2005 je bila vzorčena od še večje uspešnice kultne Abbe »Gimme! Gimme! Gimme! (A man after midnight)!, Daft Punk in Kanye West sta s svojimi uspešnici »Harder, Better, Faster, Stronger« in »Stronger« vzorčili od ljudem neprepoznavne pesmi Edwina Birdsonga »Cola Bottle Baby«, Coolio, avtor verjetno najbolj prepoznavne gangster rap pesmi »Gangster paradise« je v resnici pesem naredil s kar očitnim vzorčenjem Stevie Wonderjeve »Pastime Paradise«.