Cene hrane in brezalkoholnih pijač so bile oktobra letos kar za polovico višje kot povprečje v letu 2015. V primerjavi z lanskim oktobrom so se zvišale za 6,8 odstotka. Najbolj izrazito sta poskočili ceni govejega mesa in kave - vsaka za približno 30 odstotkov, izhaja iz podatkov državnega statističnega urada.

Koliko so se zvišale cene kruha in masla?

Na novinarski konferenci v Ljubljani je Martin Bajželj s statističnega urada, teden dni pred zaključkom tedna slovenske hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom v vrtcih in šolah, poudaril, da je bil kruh z izdelki iz žit oktobra medletno dražji za 2,8 odstotka.

Stopnja samooskrbe z žiti je lani znašala 81 odstotkov, kar predstavlja tretjo najvišjo vrednost od leta 2000. Bajželj je ob tem izpostavil, da je ta stopnja višja predvsem pri koruzi v zrnu, tritikali ter rži in soržici, medtem ko je pri navadni pšenici nižja - 62 odstotkov.

Cena masla je bila oktobra približno 12 odstotkov višja kot pred letom dni. Lani je Slovenija uvozila okrog 2700 ton masla, izvozila pa 120 ton - razmerje, ki je povsem obrnjeno v primerjavi z mlekom, saj ga izvozimo precej več, kot ga uvozimo. Liter svežega polnomastnega mleka je bil oktobra 2,3 odstotka dražji kot leto prej.

Nekatere cene zelo odvisne od vremenskih razmer

Samooskrba z medom je bila lani 51-odstotna. Od leta 2000 je najnižjo dosegla predlani, ko je padla na zgolj 13 odstotkov, najvišjo pa prav leta 2000, ko je zaradi presežka znašala 112 odstotkov. "Ta stopnja med leti sicer zelo niha, ker je količina zelo odvisna od vremenskih razmer," je pojasnil Bajželj.

Samooskrba s sadjem je lani dosegla 27 odstotkov, leto prej je bila še nižja. Več kot polovično samooskrbni smo bili pri sadju nazadnje leta 2006.

Med sestavinami tradicionalnega slovenskega zajtrka so tudi jabolka. V intenzivnih sadovnjakih je bilo lani pridelanih skoraj 51.000 ton jabolk, prve ocene za letos pa kažejo na podoben pridelek. V ekstenzivnih sadovnjakih so lani nabrali 17.000 ton, letošnji pridelek pa naj bi bil bistveno manjši.

Izrazito padla samooskrba s prašičjim mesom

Samooskrba z mesom se v zadnjih letih drži okrog 80 odstotkov. Slovenija je najbolj samozadostna pri govejem in piščančjem mesu, kjer skoraj vsako leto beležimo presežke. Veliko slabša pa je slika pri prašičjem mesu, saj je od okoli 80 odstotkov na začetku 2000-ih lani padla na 35 odstotkov.

Med najnižjimi stopnjami samooskrbe v Sloveniji sta poleg sadja tudi zelenjava. V zadnjih 25 letih samooskrba z zelenjavo nikoli ni presegla 50 odstotkov; lani je znašala 36 odstotkov. Pri krompirju so statistiki opazili velik upad - z 83 odstotkov na 41 odstotkov.