Dohodnina je obveznost delavca, ki jo predpisuje država. Obveznost delodajalca je, da jo obračuna in plača v imenu delavca. Samostojno zaposleni jo morajo obračunati in plačati sami. Akontacija se predhodno plačuje v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti morajo nato delodajalci oziroma samostojni podjetniki oddati enkrat letno, do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Kaj točno pa to pomeni?

Ključni za izračun so: Prihodki, odhodki, davčne olajšave in stopnje dohodnine

Zavezanci morajo davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerega vpišejo prihodke in odhodke, ki so jih dosegli v preteklem letu. Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz dohodninske lestvice. Podjetnik pa lahko uveljavlja tudi različne davčne olajšave.

V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2) največ v višini 63% davčne osnove, in sicer:

  • olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšavo za investiranje,
  • olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,
  • olajšavo za zaposlovanje,
  • olajšavo za zaposlovanje invalidov,
  • olajšavo za zavezanca invalida,
  • olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • olajšavo za donacije.

Tako lahko izračunate davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Samostojen podjetnik, ki akontacijo dohodnine računa zase, bo pregledal prihodke in odhodke v preteklem letu na podlagi izdanih računov iz dejavnosti. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se mora ozirati na Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Po določilih tega zakona se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida v skladu s predpisi oziroma računovodskimi standardi.

Tako npr. izračuna, da so bili prihodki 16 tisoč EUR, odhodki pa 12 tisoč EUR. Davčna osnova je dobiček, se pravi 4 tisoč EUR –  Od šestnajstih tisočakov odšteje 12 tisočakov. Predvidena davčna osnova bo torej znašala 4 tisočake.

Nato se upošteva predvideva stopnja davka – stopnje dohodnine iz davčne lestvice (od 16 do 45 %), zavezanci pa lahko upoštevajo tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Te olajšave lahko upoštevajo, če jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav. Poleg omenjenih olajšav lahko zavezanci upoštevajo tudi olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih zavezanci plačujejo zase v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, če so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot samozaposlene osebe.

Če je predvidena stopnja davka npr. 20 %, bo izračunana letna akontacija znašala 800,00 EUR (4.000 eur x 20 %). Izračunan znesek akontacije se nato deli s številom mesecev poslovanja, torej npr. z 12 za celo leto. Mesečni obrok akontacije bi tako znašal 66,67 EUR.

Plačuje se v mesečnih ali trimesečnih obrokih – odvisno, kako visoka je

Na podlagi zadnjega davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

  • v mesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije presega 400 evrov) ali
  • v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, mora razliko med predhodno akontacijo dohodnine (med letom plačanih obrokov) ter akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ugotovljeno v obračunu, plačati v 30 dneh od dneva predložitve obračuna. Ta akontacija dohodnine se pri določitvi poračuna obveznosti iz naslova dohodnine na letnem nivoju odšteje od odmerjene dohodnine.

Obračun zavezanec predloži na obrazcu in sicer obvezno v elektronski obliki preko sistema eDavki. V obračunu izpolni ustrezne obrazce glede na način ugotavljanja davčne osnove v tekočem davčnem obdobju (običajno je to koledarsko leto).

Zavezanci, ki začnejo z opravljanjem dejavnosti, predhodno akontacijo izračunajo sami v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predložijo davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.

Davčna osnova se lahko ugotovi tudi z upoštevanjem normiranih odhodkov

Davčna osnova se lahko ugotovi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Zavezancem v tem primeru ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.

Podjetnik ugotovi davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odšteje normirane odhode v višini 80 % ustvarjenih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku. Izračun je torej podoben, samo da se upoštevajo normirani stroški.

Podjetnik, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti. To stori hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa.

Podjetnik, ki pa že opravlja dejavnost, lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če je upoštevano naslednje:

  • če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi davčnemu organu
  • če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 50.000 evrov (oz. 100.000 evrov v primeru, če so zavezanci oziroma pri njih zaposlene osebe zavarovane za polni delovni čas najmanj 5 mesecev).

Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora razliko med akontacijo dohodnine (med letom plačanih obrokov) in dohodnino od dohodka iz dejavnosti, ugotovljeno v obračunu, plačati v 30 dneh od dneva predložitve obračuna. Ta dohodnina od dohodka iz dejavnosti se ne všteva v letno davčno osnovo (je dokončen davek). Več o ugotavljanju davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov si lahko preberete v priponki Finančne uprave.