Spletni portal RTV Slovenija danes objavlja pogovor z Aleksandrom Mervarjem, dolgoletnim direktorjem ELES-a in od lani predsednikom Energetske zbornice Slovenije. Po izobrazbi je ekonomist in ima dolgoletne izkušnje v slovenski energetiki. Pred tem je zasedal vodilne funkcije v zagorskem rudniku, Termoelektrarni Trbovlje, ljubljanskem Te-Tolu in skupini Istrabenz Gorenje. Čeprav mu je zmanjkalo časa za doktorat iz elektrotehnike, je njegova strokovna usmeritev v tehnično in ekonomsko optimizacijo slovenske elektroenergetike.
Ta usmeritev odraža njegove razmisleke o potrebi po novih energetskih objektih in utemeljitvi njihove cene ter cene električne energije, ki jo bodo proizvajali. Poudarja, da smo soočeni z zahtevnimi odločitvami glede JEK-a 2 in opozarja, da bo cena električne energije verjetno naraščala v prihodnosti.
Pomanjkanje plinskih enot
Kot je povedal za portal RTV Slovenija, je dobra kombinacija mešanica obnovljivih virov in jedrske energije. Vendar opozarja, da trenutno primanjkuje novih plinskih enot, zlasti za prehodno obdobje med koncem tega desetletja in začetkom proizvodnje v JEK 2. Nove plinske elektrarne vidi kot strateško rezervo države za primere kriz, potrebne za zagotavljanje zakupljenih kapacitet v elektroenergetskem omrežju ter za prihodnjo proizvodnjo zelenega vodika, ko bo tehnologija zrela. Glede na trenutno stanje je gradnja plinskih elektrarn ena od dveh alternativ - druga je povečanje uvozne odvisnosti do dokončanja JEK-a 2.
Mervar poudarja, da je pripravil scenarij, ki predlaga postavitev plinskih elektrarn kot najcenejšo in najhitreje izvedljivo možnost. Navaja, da bi bilo treba za zagotovitev energijske varnosti Slovenije in obvladovanje presežkov proizvodnje iz obnovljivih virov razmisliti o postavitvi plinskih elektrarn. Kljub morebitnim izzivom dobave plina meni, da ima Slovenija solidne mednarodne plinovodne povezave.
O možnih alternativah
Mervarjevo stališče je, da bi bilo treba graditi plinske elektrarne, dokler se ne razvije tehnologija, ki omogoča večjo uporabo obnovljivih virov, kot je zeleni vodik. To bi omogočilo boljšo izrabo elektrarne za proizvodnjo elektrike v vseh letih njenega obratovanja.
Mervar ne predlaga koncentracije vseh plinskih elektrarn v Brestanici, ampak možne alternative, kot so Trbovlje ali TEŠ. Strinja se z gradnjo JEK 2, vendar opozarja na potencialno visoko ceno elektrike. Kritičen je do medijskega ustvarjanja vtisa o nizki ceni. JEK 2 primerja s projektom Hinkley Point C v Veliki Britaniji in opozarja na visoko odkupno ceno elektrike. Zaradi majhnosti Slovenije avtor pričakuje, da bo cena elektrike iz JEK 2 višja kot na borzi. Meni, da moč elektrarne ne bi smela biti višja od 1600 megavatov, raje 1100 megavatov.
Še veliko neznank
Kljub napovedanemu referendumu po njegovem ostajata neznanki končna cena in časovni okvir izgradnje JEK 2. Mervar ob tem izraža dvom o sposobnosti Slovenije, da sama financira in izpelje tako velik projekt. Ob tem predlaga, da je potrebno pred izgradnjo JEK 2 najti rešitev za zagotavljanje cenovno dostopne elektrike za energetsko intenzivno industrijo, prav tako pa raziskati možnosti za subvencioniranje ali drugačno pomoč tej panogi.
Mervar za RTV Slovenija še pritrdi obstoju jedrske renesanse v Evropi in svetu, kar pomeni večje zanimanje za gradnjo novih jedrskih elektrarn. Opozarja pa na višje cene te tehnologije in daljše dobe izvedbe investicij zaradi omejenih kapacitet proizvajalcev. Zaradi omejenega števila proizvajalcev jedrskih elektrarn Mervar predvideva višje, ne nižje cene elektrike.
Na vprašanje, kaj naš čaka, ko bomo ustavili TEŠ, pa je dejal: "Predvsem povečana uvozna odvisnost, ki bo lahko tudi 40-odstotna na letni ravni, na urni ravni pa v posameznih urah tudi do 80 odstotkov."
