Nobelovo nagrado za mir bo letos prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki med drugim zastopa preživele jedrskih napadov v Hirošimi in Nagasakiju, je danes v Oslu sporočil norveški Nobelov odbor. Nagrado bo prejela za svoja prizadevanja za svet brez jedrskega orožja in dokazovanje, da se jedrsko orožje ne sme nikoli več uporabiti.

Izjemna prizadevanja organizacije Nihon Hidankyo in drugih predstavnikov hibakushev (tistih, ki so preživeli napada z atomsko bombo v Hiroshimi in Nagasakiju) so prispevala k vzpostavitvi t. i. jedrskega tabuja oziroma mednarodne norme, ki je uporabo jedrskega orožja označila za moralno nesprejemljivo, je sporočil Nobelov odbor in pričevanje preživelih označil za edinstvena.

Ostro nasprotovanje jedrskemu orožju

"Te priče so s svojimi osebnimi zgodbami, izobraževalnimi kampanjami ter opozorili proti širjenju in uporabi jedrskega orožja pomagale ustvariti in utrditi široko nasprotovanje jedrskemu orožju po vsem svetu. Hibakushi nam pomagajo opisati neopisljivo, misliti nepredstavljivo in nekako razumeti nerazumljivo bolečino in trpljenje, ki ju povzroča jedrsko orožje," je poudaril odbor.

Usode tistih, ki so preživeli napada z atomsko bombo, so bile dolgo prikrivane in zanemarjene. Leta 1956 so lokalna združenja preživelih skupaj z žrtvami poskusov jedrskega orožja na Pacifiku ustanovila Japonsko konfederacijo organizacij žrtev bomb A in H. To ime je bilo v japonščini skrajšano na Nihon Hidankyo.

Organizacija je postala največja in najvplivnejša organizacija hibakushev na Japonskem. Nihon Hidankyo je zagotovil na tisoče pričevanj, izdal resolucije in javne pozive ter poslal letne delegacije v Združene narode in na različne mirovne konference, da bi svet opozoril na nujnost jedrske razorožitve.

"Nekega dne hibakushev ne bo več med nami kot priče zgodovine. Vendar pa nove generacije na Japonskem z močno kulturo spomina in nenehno predanostjo prenašajo izkušnje in sporočilo prič naprej. Na ta način pomagajo ohranjati jedrski tabu - predpogoj za mirno prihodnost človeštva," je še sporočil odbor.

Tabu proti uporabi jedrskega orožja

Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da je danes tabu proti uporabi jedrskega orožja pod pritiskom, in opozoril, da jedrske sile posodabljajo in nadgrajujejo svoje arzenale, nove države se pripravljajo na pridobitev jedrskega orožja in da se grozi z uporabo jedrskega orožja v trenutnih vojnah.

"V tem trenutku človeške zgodovine se je vredno spomniti, kaj je jedrsko orožje: najbolj uničujoče orožje, kar jih je svet kdaj videl," je še dodal odbor.

Podelitev bo 10. decembra v Oslu

Podelitev Nobelovih nagrad za mir bo v skladu s tradicijo potekala v Oslu, medtem ko bodo ostale podelili v Stockholmu. Podelitev poteka 10. decembra - na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je preminil leta 1896. Vsaka nagrada prinaša tudi 11 milijonov švedskih kron oz. nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.

Sopredsednik organizacije Nihon Hidankyo Toshiyuki Mimaki je izrazil presenečenje nad prejetjem Nobelove nagrade za mir. "Nikoli se mi ni sanjalo, da se bo to zgodilo," je povedal na novinarski konferenci v Tokiu in opozoril, da je misel, da jedrsko orožje prinaša mir, zmotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Rečeno je bilo, da je zaradi jedrskega orožja na svetu mir. Toda jedrsko orožje lahko uporabijo teroristi. Če ga na primer Rusija uporabi proti Ukrajini ali Izrael proti Gazi, se to ne bo končalo. Politiki bi morali vedeti te stvari," je poudaril. Prav tako je opozoril, da je položaj otrok v Gazi podoben položaju otrok na Japonskem ob koncu druge svetovne vojne. "V Gazi so otroci okrvavljeni. Podobno kot na Japonskem pred 80 leti," je dodal.

Lani je nagrado prejela iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi, ki v Iranu prestaja večletno zaporno kazen. Svoje življenje je posvetila obrambi človekovih pravic, med drugim z zavzemanjem za odpravo smrtne kazni in obvezne nošnje hidžaba za ženske v Iranu.

STA