Lani so namreč v pristanišču prestregli rekordnih skoraj 70 ton te droge, kar pomeni 74-odstotno povečanje zasega kokaina v primerjavi z letom 2020, je opozoril vodja oboroženih carinikov v pristanišču Ger Scheringa. Rotterdam in Antwerpen v sosednji Belgiji sta bila dve glavni vstopni točki za Evropo, ki ju je uporabljal mamilarski superkartel s sedežem v Dubaju, ki je nadzoroval tretjino evropske trgovine s kokainom in ga je novembra razbil evropski policijski urad Europol.

Rotterdam že sprejel pomembne ukrepe

Kljub temu pa se pretok kokaina ni zmanjšal. Razlog za tako velik porast zasegov kokaina je občutljivo vprašanje, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Scheringa. “Zdi se, da je v Evropi veliko kupcev in če je povpraševanje, je tudi ponudba,” je nadaljeval.

Rotterdam je sicer že sprejel pomembne ukrepe, da bi preprečil pot belega prahu v Evropo, zlasti s poostrenimi carinskimi pregledi. Vseeno pa je Scheringa priznal, da ne ve, ali obstaja prava rešitev za problem, dokler bodo ljudje še naprej uživali kokain.

Tudi župan Rotterdama Ahmed Aboutaleb je obžaloval dejstvo, da se pristaniško mesto utaplja v kokainu, in obsodil nasilje, ki spremlja trgovino z mamili. Želi si, da bi pristaniške oblasti pregledale vse zabojnike, ki prihajajo iz Latinske Amerike. Scheringa pa je v luči tega dejal, da je največji izziv najti dobro ravnovesje med hitrostjo logistike in pregledom zabojnikov.

Kriminalne združbe uporabljajo prefinjene metode za pošiljanje kokaina preko Rotterdama, pri čemer se pogosto zanašajo na notranje informacije, je dejala strokovnjakinja za droge pri pristaniški policiji Romilda Schaaf. Kokain je običajno skrit v zabojnikih, včasih pa tudi pod ladjami v odprtinah pod vodno gladino, kjer ga nato najdejo potapljači.

Scheringa je povedal, da so letos v pristanišču zaradi kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili, aretirali več kot 70 ljudi, med njimi pa so tako člani tolp kot zaposleni v pristanišču. Pojasnil je, da tolpe pristaniškim delavcem in uradnikom plačujejo do 100.000 evrov, da pomagajo prepeljati velike pošiljke. “To je lahko zaslužen denar, vendar ne vodi nikamor. Če enkrat rečeš da, ne moreš več reči ne,” je opozorila Schaaf.

Nizozemski cariniki medtem vztrajajo, da so za zajezitev poplave kokaina pomembni dobri stiki z izvornimi državami, boj proti korupciji pristaniških uslužbencev, pa tudi več pregledov zabojnikov.

STA