Predsednika Slovenije in Avstrije, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen, sta se danes na Dunaju zavzela za nadgradnjo dobrih odnosov med državama.

Predsednika Slovenije in Avstrije, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen, sta se danes na Dunaju zavzela za nadgradnjo dobrih odnosov med državama. Oba sta tudi priznala, da obstajajo razlike v nekaterih pogledih, ki pa jih je po Pahorjevih besedah mogoče rešiti z dialogom.

Avstrijce skrbi naša jedrska elektrarna

Poleg dvostranskih odnosov, vključno s položajem slovenske manjšine v Avstriji in nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, ter sodelovanju med državama na več področjih, sta Pahor in Van der Bellen govorila tudi o evropskih temah, predvsem širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, ter podnebnih temah. Govorila sta tudi o avstrijskem nadzoru meje s Slovenijo ter jedrski energiji oziroma gradnji drugega bloka nuklearke Krško, za kar po besedah Pahorja ne bo odgovora brez slovenskega referenduma.

Van der Bellen je kot eno od odprtih vprašanj izpostavil prav jedrsko energijo, ki se ji je Avstrija odpovedala že pred leti.

Ob 100-letnici plebiscita priložnost za prihodnje skupne rešitve

Oba predsednika tudi podpirata idejo o skupni obeležitvi 100. obletnice koroškega plebiscita, ki bo prihodnje leto, vendar konkretne oblike še niso znane. Kot je dejal Pahor, sta se z Van der Bellnom “zelo pogumno pogovarjala”, da bi prihodnje leto ob 100. obletnici plebiscita, to videli kot priložnost za sožitje ter storili stvarne in simbolne korake, manifestacije, ki naj povežejo oba naroda in državi.

“Velika priložnost za to, da postavimo stvari, ki so se zdele kot zgodovinski problem v kontekst prihodnosti, kjer se lahko pokažejo kot rešitve,” je dejal slovenski predsednik.

Med državama dobro partnersko in prijateljsko sodelovanje

Pahor je poudaril, da njegov današnji uradni obisk na Dunaju sodi v okvir prizadevanj, da ima Slovenija z vsemi sosednjimi državami dobrososedske in odlične odnose. Dodal je, da Slovenija poskuša reševati probleme z dialogom, vsekakor pa ohranjati vero v to, da je z dialogom moč rešiti vse. Izrazil je veselje, da sta državi razglasili prihajajoče leto kot leto sosedskega dialoga.

Pred današnjimi pogovori z novo avstrijsko kanclerko Brigite Bierlein je Pahor izrazil upanje, da bo tudi sedanja začasna vlada pod vodstvom Bierleinove nadaljevala z reševanjem težav, ki zadevajo obe državi. Slovenski predsednik se bo srečal tudi s predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotko.

Po besedah Van der Bellen Avstrijo in Slovenijo druži izredno dobro partnersko in prijateljsko sodelovanje tako na dvostranski kot evropski ravni. “Naše dobrososedsko sodelovanje temelji nenazadnje na tesnih človeških, gospodarskih in političnih povezavah,” je dejal avstrijski predsednik.

Slovenski avtohtoni skupnosti v Avstriji gre veliko bolje

Ocenil je še, da so se razmere bistveno spremenila na bolje glede slovenske avtohtone narodne skupnosti v Avstriji, kot dober primer pa navedel lansko podelitev najvišje avstrijske kulturne nagrade koroškemu Slovencu Florjanu Lipušu. Spomnil je tudi, da je bila koroška Slovenka Maja Haderlap ob 100. obletnici avstrijske republike slavnostna govorka.

Pozitivni signali so po njegovih besedah tudi glede slovenske podpore za ohranitve kulture nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Pahor je ob tem poudaril, da imata slovenska manjšina v Avstriji in nemško govoreča skupnost v Sloveniji različen ustavni položaj, a je za to, da Slovenija stori vse, da bi ti ljudje, ki imajo slovensko državljanstvo in lastno identiteto, to identiteto tudi lahko ohranjali. “To nas bogati,” je dejal.

Izrazil je tudi pričakovanje, da bo Avstrija v luči prihajajočega leta sosedskega dialoga storila gesto dobre volje glede položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

Pahor ne razume avstrijskega nadzora meje s Slovenijo

O avstrijskem nadzoru meje s Slovenijo je Pahor dejal, da ne vidi upravičenih razlogov za to, a si to skuša razložiti z notranjepolitičnimi razlogi v Avstriji.

Dodal je, da oba z avstrijskim predsednikom ponavljata, da bo imela nova Evropska komisija poleg brexita še eno “takojšnjo domačo nalogo” – pripravo dogovora o skupni evropski migracijski politiki, kar bi rešilo nacionalne vlade odgovornosti, ker bi ta prešla na evropsko raven.

Največja naložbenica Slovenije je prav Avstrija

Avstrija je tretja gospodarska partnerica Slovenije in njena največja naložbenica. Avstrijci so na drugem mestu po številu prihodov turistov in nočitev v Sloveniji. Prav tako slovenska severna soseda ostaja najpomembnejše tržišče za Luko Koper, ki je najpomembnejše pristanišče za Avstrijo.

Blagovna menjava med Slovenijo in Avstrijo je lani po podatkih slovenskega statističnega urada znašala 5,5 milijarde evrov, od tega je izvoz predstavljal 2,3 milijarde evrov, uvoz pa 3,2 milijarde. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila blagovna menjava vredna slabih 1,4 milijarde evrov, od tega je izvoz predstavljal dobrih 549 milijonov, uvoz pa dobrih 849 milijonov evrov. V letošnjem letu je stopnja rasti blagovne menjave sedem odstotkov.

 

STA