Žal so se govorice uresničile: Odgovorni niso podali soglasja za poletno obratovanje popularnega dnevnega lokala, ki prekriva stare bazene v Mestnem parku: slednji lahko obratuje le devet dni.

Na Zavodu RS za varstvo narave so v ponedeljek, 29. 4. izdali soglasje za prireditev Art kamp v Mestnem parku. Letos so na zavodu postopali nekoliko drugače in vnaprej pripravili strokovno mnenje z določenimi pogoji ter opozorili, ki jih bo moral organizator upoštevati. Lani jih namreč ni. Organizator, torej Narodni dom, je moral za letošnjo izvedbo Art kampa, če je želel pridobiti soglasje od Zavoda RS za varstvo narave, poslati vlogo z zagotovili, da bodo upoštevani vsi pogoji, ki so jih postavili na zavodu:

Pogoji se nanašajo na varovanje parkovne opreme in infrastrukture, varstvo drevnin in ohranjanje ugodnih rastnih pogojev za drevnine:

  • neuporaba težke mehanizacije, ki poškoduje talne ureditve;
  • motorna vozila v parku samo v času in za namen postavljanja in podiranja prizorišč;
  • postavitev objektov (hišice, oder, stojnice …) na utrjene površine;
  • dogajanja na neutrjenih površinah izven rastnih prostorov dreves (skrb za ohranjanje lastnosti rastnih prostorov in varnost).

FOTO: Art kamp, Facebook

Problematična so stara drevesa, ki ne prenesejo množic

Vlogo Narodnega doma z zagotovili, da bodo upoštevani vsi pogoji, je Zavod upošteval in tako podal soglasje. Povsem enake pogoje so sicer imeli že lani, a so na Zavodu RS za varstvo narave ugotovili, da jih organizator ni upošteval oziroma so jih narobe razumeli. “Izkazalo se je, da je pri omejitvah v parku najtežje razumljivo ohranjanje ugodnih pogojev za rast dreves. Shojenost tal v parku je posebej problematična na območjih rastnih prostorov dreves,” so za Maribor24 dejali na Zavodu RS za varstvo narave. Drevo namreč živi od kvalitete prostora kak meter okrog sebe, ob pretirani rabi travišč, sploh v času, ko so tla razmočena, pa prihaja do postopnega zbijanja tal. “Površine mestnega parka zdržijo veliko ljudi, ampak ne v istem trenutku na istem mestu,” so jasni na Zavodu. Tovrstne prireditve so torej neugodne za rastne pogoje, ki lahko pospešijo propad dreves. Žal je bil ves Mestni park prvotno zasejan na mokrišču, celo na močvirnatem območju. Narejene so bile drenaže, ki morda več ne funkcionirajo, travišča parka pa niso bila namenjena obremenitvam v primeru prireditev.

“Radi se primerjamo s parki drugod po svetu, kjer so tovrstne prireditve stalnica, a tisti parki so bili že v osnovi zasnovani tako, da sprejmejo večje število ljudi brez večjih posledic. Starost dreves in neoptimalni rastni pogoji so vzrok, da so drevesa v parku manj vitalna in bolj dovzetna za bolezni in napade škodljivcev in rastejo včasih na robu svojega obstoja. V takih razmerah so lahko malenkostni negativni vplivi »kaplja čez rob«.

Zelena nit le v času Art kampa

V okviru omenjene posredovane dokumentacije je predvidena tudi gostinska ponudba, ki spada pod prireditev Art kampa. Kot je za Maribor 24 potrdil Simon Knez, eden od tvorcev lokala Zelena nit, ki se nahaja na mestu zapuščenih bazenov, pa na včerajšnjem sestanku z odgovornimi žal niso dobili zelene luči, da bi letos vnovič ponovili uspešno zgodbo, ki se je pričela leta 2016. Lokal naj bi bil sicer odprt le v času Art kampa, a gre za borih 9 dni. V zameno za lokal so mu ponujali nekakšen nadomestek ob paviljonu tik za promenado, čeprav ni popolnoma jasno, zakaj bi naj bila tam ustreznejša lokacija. Kot pravi Knez, največ razlogov proti vnovičnemu odprtju lokala (ki to v bistvu ni) najdejo prav na Zavodu RS za varstvo kulturne dediščine; motijo jih recimo palete, na katerih sedijo ljudje, kot češ, da to ni primerno. Po drugi strani naveden lokal moti tudi naravovarstvenike, češ da privablja preveč ljudi, le-ti pa potem uničujejo veduto Mestnega parka, ki je bil navsezadnje narejen prav zanje.

FOTO: Facebook

“Mi smo se zelo trudili, da bi vse naredili po “reglcih”, nismo imeli glasbe, ločevali smo odpadke, nismo posegali v okolje, pijačo smo nosili iz daleč stran parkiranih dostavnih vozil, ker z njimi ne smeš v park, nismo uporabljali plastike; v bistvu smo v to zgodbo vložili ogromno truda in res mi je žal, da je slednje sedaj konec,” je dejal Knez, ki meni, da je teorij o razlogih za prepoved obratovanja ogromno, a da nihče ne ve zares, katera je prava, vse so le špekulacije. Najbrž pravega razloga ne poznajo niti sami odločevalci – vsaj glede na raznolikost njihovih razlogov proti.

Dvojna merila?

Upam samo, da imajo odgovorni za svojo odločitvijo kakšno “zeleno nit”, se pošali Knez. Dodaja še, da o takšnih stvareh najbrž v veliki meri odločajo tisti, ki lokala niso še niti obiskali, saj so bila nekatera pojasnila ‘zakaj ne’ povsem zgrešena. Je pa jasno eno: lokal je bil očitno velik hit, ki je pritegnil zlasti mlade družine in otroke, a očitno je bilo le-teh preveč. Zakaj, naš park pač ne prenese večje količine ljudi. Po drugi strani pa so dovoljenja za nekatere prireditve v parku dobili na občini: naj omenimo letošnja dogodka Piknika v mestnem parku ali pa Operne noči v mestnem parku, ki bosta na sporedu 24 in 26. maja. Tudi tedaj bo, kakor je bilo že lani: v mestni park bo prišlo malone vso mesto, ljudje se bodo namestili na odeje, položene na travi, s kakšne novinarske hiše pa bodo, kakor lani, z avtom pridrveli naravnost za prizorišče. A ista pravila očitno ne veljajo za vsakogar. Naj opomnimo, da so imenovani dogodki v mestni park prišli po uspešni zgodbi Art kampa in Zelene niti.

FOTO: Facebook

Zelena nit že v izhodišču na degradiranem območju

Po drugi strani pa Zelena nit sploh ni postavljena na trati, ampak na degradiranem območju nekdanjih bazenov. Ljudje po trati v parku hodijo v vsakem primeru, ne le v času prireditev. V samem lokalu so za ljudi na voljo normalni stoli in mize, leseni podest in tistih nekaj palet, torej jim ni potrebno hoditi po trati, a potem so prav oni krivi, da so uničene korenine nekega drevesa, ne pa denimo velikanska kosilnica, ki je si je poti utirala “kje pač pride”. “Po pravici povedano sem kar malo užaljen, da so nas okrivili za to, prav nas, ki smo res pazili na vsak korak,” o tem pove Knez, ki meni, da je odločitev odgovornih dokončna in brez možnosti za pritožbe. Morda pa lahko k spremembi nekako pripomoremo ljudje, zlasti mamice z vozički, ki so v preteklosti pridrvele na mesto lokala in s tem pripomogle k uničenju naravne vedute. Zdaj pa imamo!