Dogodki
Žiga Brdnik: Kubanska revolucija in razgradnja evrocentričnega pogleda
Cikel filmski pogled
Žiga Brdnik: Kubanska revolucija in razgradnja evrocentričnega pogleda
27.10.2026 / 18:00 / Obrat
O PREDAVANJU
Konec 50ih, ko so vsi pogledovali v nebo in se spraševali, kdo bo zmagal v vesoljski dirki in od kod bo priletelo, je ves svet presenetila prva uspešna socialistična revolucija v Zahodni hemisferi, pred pragom svetovnega hegemona ZDA. Jasno je revolucija, ki je nemudoma postala zgled številnim gibanjem po vsem svetu, fascinirala tudi številne filmarje, saj se je vzporedno z vojnami in prevrati bila vojna podob in interpretacij. Prvi in najbolj slavni evropski filmar, ki je s svojo kamero stopil na kubanska tla, je bil francoski mojster filmskega eseja Chris Marker, ki je v nekaj časa prepovedanem filmu Kuba, da! predstavil dosežke in protislovja revolucionarnih sprememb na otoku in propagando zahodnih medijev proti njim. Kmalu mu je sledil Mihael Kalatozov (Jaz sem Kuba, 1964) in v prihodnjih desetletjih še številni drugi, vse do Huberta Sauperja (Epicentro, 2020). Medtem ko je revolucija preoblikovala kubansko družbo, je filmanje revolucije preoblikovalo film in filmarje, ki so se vedno bolj začeli spraševati tudi o lastni vlogi in vlogi filma pri kolonizaciji in osvobajanju, pri čemer je Kuba že od nekdaj igrala eno od osrednjih vlog. Pogovor po predavanju bo vodila Maja Pan.
* Predavanje pripravljamo v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, Društvom za razvoj filmske kulture in Revijo Ekran
O PREDAVATELJU
Filmski kritik, novinar in urednik Žiga Brdnik piše in ureja za revijo Ekran in portala Disenz ter Prelom - neodvisne ljubljanske novice. Je programski selektor Intimnega kina v mariborskem interdisciplinarnem umetniškem laboratoriju GT22, Letnega kina Minoriti, Feminističnega filmskega festivala FEFI, Festivala Shots, festivala Poklon viziji, pred tem pa je enako vlogo opravljal v Kinu Udarnik; in moderator podkasta Maribor is the future ter filmskih pogovorov na številnih dogodkih po vsej Sloveniji. Za Fundacijo Sonda in Društvo za razvoj filmske kulture je uredil knjigi: Ambasada Kinoteka, Kino Udarnik 2010-2015; Slovenska Kinoteka v Mariboru 2007–2017 - pregled kinotečnih projekcij v Mariboru in Ekstremno Slovensko - pogovori s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami 2016-2019. Za Časopis za kritiko znanosti je uredil knjigo Veliki Iran, 287. številko Turneja za življenje in 290. številko na temo 100-letnice kina, prevedel pa knjigo pionirja kurdskega revolucionarnega filma Halila Uysala Daga Srce mi bije za gore. Aktiven je tudi v filmski vzgoji, trenutno predvsem kot mentor Študentskega Kinokluba na Fakulteti za družbene vede in delavnice filmskega kuriranja na festivalu FEKK v Ljubljani. Leta 2022 je za svoje delo prejel nagrado Revije Ekran za filmskega publicista leta.
PROGRAM 2026:
● 10.02. Tinkara Uršič Fratina: Razpadanje podobe kot pripovedni potencial
● 24.02. Stojan Pelko: Kaj vidimo, ko gledamo film?
● 17.03. Pia Nikolič: Strip in film kot pankrta umetnosti - razlike in podobnosti
● 14.04. O.B.O.D. - Mito Gegič, Igor Harb in Aljoša Harlamov: Znanstvenofantastične serije
● 12.05. Muanis Sinanović: Paznica in Dekle z iglo - materinstvo in patriarhat med represivnimi in permisivnimi institucijami
● 09.06. Marina Gumzi: Fiume o morte! - rekonstrukcija zgodbe s pomočjo fotografij
● 08.09. Petra Meterc: Četrto obdobje palestinskega filma
● 06.10. Ajda Rudolf: Ko bom velika, bom pošast
● 27.10. Žiga Brdnik: Kubanska revolucija in razgradnja evrocentričnega pogleda
● 10.11. Ilija Tomanić Trivundža: Arhitektura in film
● 08.12. Luka Marčetič: Kako si pomagati z umetno inteligenco pri ustvarjanju filma (in če sploh)