Povprečna svetovna temperatura v preteklem letu je bila po vseh dostopnih podatkih Kopernikove službe za klimatske spremembe ter poročilu European State of the Climate ESOTC 2020 kar 1,2 °C višja kot v obdobju med letoma 1850 in 1900 oziroma v letih pred industrijsko revolucijo.

To pomeni, da smo trenutno le 0,3 °C oddaljeni od meje, ki si jo je skoraj 200 držav postavilo v Pariškem sporazumu, ki narekuje, da moramo, če se želimo ubraniti katastrofalnih posledic podnebnih sprememb, dvig povprečne svetovne temperature nujno ohraniti pod 1,5 °C. Kaj nas lahko čaka, če se za temperaturne spremembe ne zmenimo, si lahko ogledate v Umanoterini virtualni razstavi Na vroči strani Alp, ki je dostopna na naslednji povezavi.

Ob temperaturi so v ozračju narasle tudi količine toplogrednih plinov kot sta ogljikov dioksid in metan, pri čemer so vrednosti najvišje izmerjene od leta 2003 dalje, ko smo prav tako dosegli zaskrbljujoč rezultat.

(Pre)tople zime, požari tam, kjer jih ne bi smelo biti

V preteklem letu je še posebej izstopala topla zima s kar 3,4 °C višjo povprečno temperaturo kot je bilo to običajno v obdobju med letoma 1850 in 2010. Dodatno je otoplitev še posebej vidna v severovzhodni Evropi, kjer se je povprečna temperatura dvignila za kar 1,9 °C, s čimer se nevarno približuje kritični meji 2 °C, za katero znanstveniki napovedujejo že kar apokaliptične posledice.

Boj proti posledicam podnebnih sprememb napoveduje tudi Slovenija, ki je na svetovni dan Zemlje sprejela posebno resolucijo, o kateri lahko več preberete na naslednji povezavi.

Temperaturna nihanja in visoke povprečne temperature pa ne narekujejo le sprememb v prihodnosti, ampak svoje zobe jasno kažejo tudi v našem vsakdanjem življenju – obilna deževja, huda neurja, nenavadne pozebe, tople zime ter nato sneženja v aprilu so vse dokaz ran, ki smo jih s svojim delovanjem v preteklih desetletjih prizadejali planetu.

Krizo poglabljajo tudi hudi požari v različnih delih sveta, še dodatno pa k dvigu temperature prispeva taljenje ledenikov, ki začarani krog segrevanja planeta še stopnjujejo. Tako je bila na področju Arktike izmerjena kar 2,2 °C višja temperatura kot v obdobju med letoma 1981 in 2010, šokantne temperaturne spremembe pa doživlja tudi Sibirija, ki se posledično sooča tudi s požari, ki so za nas, ki si Sibirijo predstavljamo kot zaledenelo pokrajino, nepredstavljivi.

Več sonca, a več posledic – boj napoveduje tudi Slovenija

Poročilo opozarja celo, da je Evropa v preteklem letu doživela svoje največje število sončnih ur v zgodovini merjenja, kar je sicer voda na mlin vsem, ki se oskrbujejo s pomočjo sončne energije, po drugi strani pa zaskrbljujoča grožnja z vidika podnebnih sprememb. Novi podatki tako še bolj podčrtujejo nujnost takojšnjih, radikalnih in daljnosežnih ukrepov, ki se jih z novo, nedavno predstavljeno podnebno strategijo poslužuje tudi Slovenija. Več o na svetovni dan Zemlje sprejeti resoluciji lahko preberete na naslednji povezavi.

Vir: Ekovjesnik