V zadnjih letih največ težav, ki prinašajo uničevanje okolja in ogrožajo zdravje ljudi, povzroča ogljikov dioksid, ki v veliki meri nastaja v prometu. Tako je logična odločitev za to, da naša mesta ohranimo zdrava in čista, da jih zapremo za motorni promet.

Prav za to se odločajo številna večja evropska mesta, ki denar raje vlagajo v infrastrukturo za pešce in kolesarje, nekdanje ceste pa spreminjajo v majhne trge ali celo parke z mladimi drevesi. Da si lahko privošči zapiranje središča za avtomobile, pa mesto potrebuje tudi odličen, hiter, ugoden in učinkovit sistem javnega prevoza, s katerim se lahko pohvalijo prestolnice kot so Pariz, Madrid in ostale.

Namesto avtomobilov kolesarji, namesto semaforjev drevesa

Španski Madrid mesto v veliko peš cono spreminja že od leta 2005, z letošnjim letom pa bodo avtomobili prepovedani na površini 500 hektarjev, 24 ulic pa bo povsem spremenjenih v manjše trge in kotičke za oddih. Za največjo cono brez avtomobilov v Evropi vsekakor velja danski Kopenhagen, ki ima kar 321 kilometrov kolesarskih stez – te niso le za okras, saj jih za prihod v službo aktivno uporablja več kot polovica ljudi.

Kot pešcem in kolesarjem prijazno mesto slovi tudi Bruselj, ki se je že leta 2002 zavezal, da bo svoje prebivalce spodbudil k uporabi javnega prevoza. Tako eden izmed ukrepov, ki jih je mesto uvedlo, vključuje popolno prepoved osebnih avtomobilov v dnevih, ko je zrak močno onesnažen.

Tako eden izmed ukrepov, ki jih je mesto uvedlo, vključuje popolno prepoved osebnih avtomobilov v dnevih, ko je zrak močno onesnažen.

Podobno razmišljajo tudi v Oslu, kjer so v lanskem letu za osebne avtomobile zaprli mestno središče, do leta 2025 pa bodo območje prepovedi občutno razširili. Namesto tega bodo občinska sredstva namenili preurejanju cest v kolesarske steze ter ozelenjevanju nekdanjih cestnih površin.

Prihodnost mest – povsem brez avtomobilov?

Brez koles ni nizozemskega Amsterdama, ki ima gotovo ene od najboljših kolesarskih povezav na svetu, brezhibno pa je urejen tudi javni promet, med katerim izstopa tudi sodobna podzemna železnica. Približuje se mu nemški Hamburg, ki je nedavno predstavil projekt Grünes Netz, s katerim bo približno 40 % mesta zaprl za avtomobile.

Tudi Italija si v zadnjih mesecih precej prizadeva za zeleno prihodnost, kar skušajo doseči s tem, da prebivalcem, ki se za pot v službo raje kot za avtomobil odločijo za javni prevoz, podarijo posebne bone, ki jih lahko koristijo za plačilo vozovnic.

Tudi Italija si v zadnjih mesecih precej prizadeva za zeleno prihodnost, kar skušajo doseči s tem, da prebivalcem, ki se za pot v službo raje kot za avtomobil odločijo za javni prevoz, podarijo posebne bone, ki jih lahko koristijo za plačilo vozovnic. Precej ostri so do avtomobilov tudi v Parizu, kjer želijo do leta 2024 povsem prepovedati vožnjo dizelskih avtomobilov, do leta 2030 pa še vožnjo avtomobilov na plin.

Zaprtje Koroške le začetek?

Središče mesta za avtomobile zapira tudi Maribor, ki pa mu, če ga primerjamo z ostalimi mesti, manjka precej, da center zapre uspešno – na prvem mestu je gotovo miselnost prebivalcev, ki morajo biti na bolj trajnostno mobilnost pripravljeni, gotovo pa je v primerjavi s tujimi vprašljiv tudi mariborski javni prevoz.

Vir: Ekovjesnik