Že pred štirimi leti je vodstvo francoske prestolnice skupaj z organizacijo Boomforest organiziralo kolektivno sajenje dreves po priznani metodi Miyawaki, v letošnjem februarju pa so sadilno akcijo ponovili. Sajenje so nadaljevali tam, kjer so leta 2018 končali, torej na pariški obvoznici Boulevard Péripherique, zaradi velikega zanimanja meščanov pa so si morali Parižani mesto na sadilni akciji celo vnaprej rezervirati.
Za akcijo je v sodelovanju s pariškim vodstvom stal Boomforest, lokalna organizacija oziroma združenje Parižanov, ki že vrsto let skrbijo za zasajevanje majhnih gozdov, ki jih ni potrebno vzdrževati, saj se zaradi posebne metode vzdržujejo sami – popolnoma kot v naravi. Združenje bo tako do leta 2026 poskrbelo, da bo na obvoznici zraslo še več kot 70 tisoč dreves! Kako?
Japonska skrivnost trajnosti
Metoda Miyawaki se uporablja po vsem svetu, njen začetnik pa je bil Akira Miyawaki, japonski botanik, ki se je ponašal s svojim strokovnim znanjem naravne vegetacije in ustvarjanja gozdov na zemljiščih, ki so odslužila svojemu prejšnjemu namenu – takih imamo precej tudi v Mariboru, zato bi bila morda tovrstna sadilna akcija več kot dobrodošla tudi pri nas.
Z omenjeno metodo je bilo doslej po svetu zasajenih že več kot 40 milijonov dreves, z nekaj znanja pa se je lahko loti prav vsak posameznik. V središču metode namreč ni monokulturno, nepremišljeno sajenje le istih drevesnih vrst, ampak ustvarjanje ekosistema, pri čemer se kar najbolj posnema naravno vegetacijo tistega območja, s čimer se doseže, da se na nekem področju razvije pravi gozd. Pri tem se v metodi sledi pravilu »tri sadike na kvadratni meter«, tako se namreč spodbudi tekmovanje med mladimi drevesi, ki bodo rasla hitreje in tako že kmalu zagotavljala senco drugim vrstam, ki jim prija nekoliko manj svetlobe.
Miyawaki gozd je lahko kjerkoli
Gozdovi, ustvarjeni na tak način so gostejši in biotsko veliko bolj raznovrstni, kar pozitivno vpliva na vso okolico. Zmotno je prepričanje, da za tak gozd potrebujemo od hrupa in betona odmaknjen košček neokrnjene narave, saj je lahko Miyawaki gozd zasnovan kar sredi krožišča, v miniaturnem mestnem parku ali na strehi stolpnice. Velikost ne šteje, šteje le kombinacija različnih vrst dreves, grmovnic in ostalih rastlin, ki bi sicer sestavljale naravno zrasel gozd.
Sadilna akcija, ki je bila organizirana v februarju, je Parizu prinesla kar 2700 novih avtohtonih mladih drevesc, v prihodnjih letih pa si jih lahko meščani obetajo še veliko več. Sicer pa je potrebno dodati, da so si pogozdovanje meščani izborili kar sami, saj je pariški gozd po Miyawakijevi metodi nastal kot del pariškega participativnega proračuna. Tovrstnih gozdov je sedaj po Parizu že več, ostali se nahajajo še na Porte des Lilas, dva na kampusu Univerze v Nanterru, peti v Bois de Cergy in šesti v Parc de Parilly.
Vir: Boomforest, Ekovjesnik
