Medtem ko se od ene pandemije poslavljamo, druga, nekoliko tišja, še kar pustoši po planetu. Onesnaževanje s plastiko je namreč po besedah Združenih narodov svojevrstna epidemija, ki si jo moramo nujno prizadevati končati.
Predstavniki kar 175 držav ZN so tako nedavno sprejeli dogovor o prenehanju onesnaževanja s plastiko, ki obsega proizvodnjo, načrtovanje in odstranjevanje plastike, odločili pa so tudi, da bodo najkasneje do leta 2024 pripravili mednarodni, pravno zavezujoči sporazum.
Resolucija Konec onesnaževanja s plastiko: k mednarodnemu pravno zavezujočemu instrumentu, ki je pomemben mejnik v okoljskih prizadevanjih, je plod sodelovanja več kot 3400 posameznikov iz 175 držav.
Sporazum o prenehanju onesnaževanja s plastiko je najpomembnejši okoljski sporazum, ki je bil sprejet po slovitem Pariškem sporazumu iz leta 2015, obeta pa enega ključnih okoljskih dokumentov desetletja, ki bo skrbno reguliral celoten življenjski cikel plastike, recikliranje plastike ter oblikovanje izdelkov in materialov za ponovno uporabo, prav tako bo resolucija poskrbela za mednarodno sodelovanje na tehnološkem področju, ki bo enakopravnost v boju proti plastiki pomagalo omogočiti vsem podpisnicam.
Plastika v vrtoglavih številkah
Plastična industrija danes predstavlja eno največjih onesnaževalk, celotna vrednost svetovne proizvodnje pa naj bi obsegala kar 522,6 milijarde dolarjev. Kot kažejo trendi, bi se lahko ta vrednost v prihodnjih dveh desetletjih podvojila, kar bi bilo za planet uničujoče – prav zato je ključno, da se področje čim prej regulira ter tako poskrbi za prihodnost Zemlje ter celotnega človeštva.
Podatki o trenutnem onesnaževanju so namreč alarmantni – vsako leto se v svetovnih morjih znajde 11 milijonov ton plastičnih odpadkov, številka pa vsako leto raste, v prihodnje izračuni kažejo, da bo izgorevanje plastike krivo za kar 15 % vseh dovoljenih emisij toplogrednih plinov. Da o vplivu toksičnosti plastike na človeško telo in zdravje sploh ne govorimo …
Ne konec, ampak začetek konca
Kljub dokumentu pa nikakor ne moremo trditi, da smo na konju, so opozorili v WWF Adria, direktorica Nataša Kalauz pa je poudarila še: »Čeprav WWF pozdravlja to odločitev, moramo poudariti, da je to šele začetek in da bo potrebno veliko dela in odločnosti z mnogih strani, da bi dosegli to pogodbo, ki naj bi omogočila učinkovit prehod na krožno gospodarstvo, ko gre za plastiko.«
Svojo odgovornost morajo tako v celoti prevzeti prav članice t.i. Zahodnega sveta, oziroma članice OECD – poročilo Global Plastics Outlook kaže, da v Evropi vsak posameznik letno proizvede približno 114 kilogramov plastičnih odpadkov, medtem ko je številka v ZDA skoraj dvakrat večja in znaša 221 kilogramov plastičnih odpadkov po osebi. Ob tem OECD teži tudi dejstvo, da kar polovica vseh podatkov nastane v državah Organizacije.
