Včeraj je slovenska Vlada skladno z evropsko uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov sprejela tako imenovani NEPN, Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, ki za prihodnje desetletje napoveduje vrsto sprememb.

»NEPN je strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030, s pogledom do 2040, določa cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost,« povedo na Ministrstvu za infrastrukturo.

V načrtih veliko številk

Ključni cilji, ki jih do leta 2030 opredeljuje NEPN, vključujejo zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %, vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je celo višje od cilja, sprejetega na ravni EU (32,5 %), vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin morala pristati na nižji cilj od evropskega ter 3 % BDP vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % BDP javnih sredstev.

Celoviti načrt Slovenijo usmerja v zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv, podpiranje trajnostne mobilnosti, trajnostnih rešitev v stavbah in industriji ter zmanjšanje in opuščanje rabe premoga za 30 %. »V tem času bomo ustavili peti blok Termoelektrarne Šoštanj in opustili uvoz tujega premoga v Ljubljano«, je povedala ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek.

Rešitve tudi na področju premoga in jedrske energije

Na ministrstvu povedo, da bo do konca leta 2021 bo sprejeta tudi strategija o opuščanju rabe premoga v Sloveniji in datum zaprtja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. NEPN določa tudi preučitev uporabe možnosti novih jedrskih energij in najkasneje do leta 2027 sprejetje odločitve o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Poleg tega določa NEPN tudi postopno zmanjševanje subvencij fosilnim virom energije in njihovo ukinitev.

»Izzivi ostajajo, eden večjih je izraba obnovljive hidroenergije,« menijo na Ministrstvu za infrastrukturo.

»Izzivi ostajajo, eden večjih je izraba obnovljive hidroenergije,« menijo na Ministrstvu za infrastrukturo. Ministrica je opozorila, da NEPN v tem desetletju ne predvideva izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi zaradi negativne ocene njihovega vpliva na okolje. A to ne preprečuje nadaljevanja določenih aktivnosti s ciljem, da se skupaj čimprej poišče ustrezne rešitve, ki bi omogočile izgradnjo in delovanje hidroelektrarn v sobivanju z naravo. »Najti moramo način, da bomo tudi na varovanih območjih spodbujali rabo obnovljivih virov energije. Okrepiti moramo vlaganja v raziskave in razvoj, hkrati pa zagotoviti tudi več vlaganj v kadre, ki so pomembni za prehod v podnebno nevtralno družbo,« je pozvala ministrica.

Sledi še več korakov

Prav sprejetje NEPN ter njegova predložitev Evropski komisiji pomeni izpolnitev obveznosti Republike Slovenije skladno z uredbo EU o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, hkrati pa je to tudi pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v finančnem okviru 2021-2027.

»V nadaljevanju bo ključno celovito in uspešno izvajanje sprejetih politik in ukrepov ter uskladitev NEPN v letih 2023 in 2024 z zavezami in cilji, ki jih bomo v EU sprejeli na podlagi Evropskega zelenega dogovora.«

Nacionalni energetskih in podnebni načrt pa je le eden od korakov k podnebno nevtralni Sloveniji in Evropski uniji do leta 2050, sledil bo namreč še sprejem Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. »V nadaljevanju bo ključno celovito in uspešno izvajanje sprejetih politik in ukrepov ter uskladitev NEPN v letih 2023 in 2024 z zavezami in cilji, ki jih bomo v EU sprejeli na podlagi Evropskega zelenega dogovora,« še dodajo.