Varovanje narave mora biti v domeni vsakega od nas, pri tem pa niso izjema niti religijske institucije. Konkretno lahko pri borbi pomembno prispevajo celo sakralni objekti, ki lahko izkoristijo svojo pozicijo ter uvedejo številne alternativne ukrepe ter rešitve za manj emisij ter bolj zeleno prihodnost.

Tako pomemben korak na tem področju napravljajo mošeje vsega sveta, ki so se po podnebni konferenci UN COP26 v Glasgowu združile ter napovedale zmanjšanje ogljičnega odtisa ter drugih islamskih zgradb po svetu. Kako? Tako, da bodo na svoje strehe namestile fotovoltaične sisteme oziroma »po domače«, sončne celice, nekatere večje pa celo prave sončne elektrarne.

Mošeje za Zemljo

Iniciativa se imenuje Ummah for Earth ter je bila ustanovljena za opolnomočenje islamskih skupnosti, ki se soočajo z izzivi dveh velikih kriz – podnebne in pandemije, cilj pobude zelenih džamij pa je predvsem razširjati primere dobre prakse iz številnih mošej po vsem svetu, vključno z osrednjo mošejo v Glasgowu na Škotskem, kjer je trenutno že nameščen solarni sistem.

Foto: Ummah4Earth

Svetovne džamije pa spremembe ne obljubljajo le simbolično, saj so pred kratkim na tiskovni konferenci predstavile podrobno poročilo, ki prikazuje natančne izračune o tem, koliko emisij ogljikovega dioksida manj bi ozračje prejelo z vsakimi dodatnimi solarnimi celicami na posameznih mošejah. Poročilo navaja tudi pozitivne družbene, gospodarske in okoljske vplive, ki bi jih lahko namestitev fotovoltaičnih celic imela na vsako od islamskih skupnosti, ki se v mošeji shajajo.

S solarnimi paneli v bran 1107 hektarjem gozda

Okoljske organizacije po svetu, pa tudi številni svetovni voditelji so pobudo Ummah for Earth toplo pozdravili, vključeni v iniciativo pa so izrazili upanje po tem, da bi se združenju priključili tudi najpomembnejši svetovni islamski voditelji, ki bi tako postavili zgled celotni svetovni islamski skupnosti.

Kako so si mošeje zamislile svojo zeleno spremembo? Namestitev solarnih celic na deset mošej, ki jih je iniciativa v prvem koraku predlagala, bi proizvedla približno 22,3 gigavatnih ur (GWh) električne energije na leto, medtem ko bi se emisije ogljikovega dioksida zmanjšale za 12 025 ton – to je enakovredno zmanjšanju porabe več kot 5 milijonov litrov bencina oz. 2203 osebnih avtomobilov na cestah. Omenjena številka bi svetu prinesla tudi ohranitev 1107 hektarjev gozdov, ob tem pa bi zeleni ukrep ustvaril še nekaj več kot sto novih delovnih mest v vsaki od lokalnih skupnosti.

Strehe katerih džamij dobijo »zeleni okras«?

Gotovo vas zanima še, katere mošeje so najprej dvignile roko za to, da bi na svojo streho namestile sončne celice, ne? Med predlaganimi mošejami so nekatere izmed največjih in najbolj znanih na svetu: Sveta mošeja ali Masjid al-Haram v Meki in Prerokova mošeja v Medini, Al- Azhar v Kairu v Egiptu, mošeja Hasana II v Casablanci v Maroku, osrednji mošeji v Glasgowu na Škotskem, veliki mošeji v Lahoreju v Pakistanu, Djamaa el Djazaïr ali Grand mošeji v Alžiriji, mošeji Istiqlal v Džakarti na Indoneziji ter mošeji Nizamiye v republiki Johan in mošeja Omajadov v Damasku v Siriji. Solarni paneli bi se lahko na strehah navedenih mošej znašli že v prihodnjem letu, ko bomo lahko od blizu opazovali dejanske učinke ter sadove izjemno pohvalnih, zelenih ukrepov!

Vir: Ekovjesnik, Ummah4Earth