Slovenija se v prizadevanjih za zeleni prehod in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv vse bolj obrača k izgradnji velikih hidroelektrarn. Kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov se država pripravlja na oživitev projektov, ki naj bi zagotavljali stabilno oskrbo z električno energijo, zlasti v zimskih mesecih.

Mokrice: Dolgotrajen boj za gradbeno dovoljenje

Eden najbolj izpostavljenih projektov je hidroelektrarna Mokrice, ki jo načrtuje družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), poroča Forbes Slovenija.

Ta projekt se je zaradi pravnih in okoljevarstvenih zapletov vlekel več let. Kljub podpori vlade, ki poudarja energetsko neodvisnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so okoljevarstveniki vztrajni v svojih prizadevanjih za zaščito narave. Društvo za preučevanje rib Slovenije je na upravnem sodišču uspelo izpodbijati prejšnje vladne sklepe, zaradi česar se projekt ni premaknil naprej.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je nedavno napovedal, da bo postopek prevlade javne koristi končan do konca leta, še poročajo na Forbes Slovenija, kjer dodajo, da bi to omogočilo pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje. Kljub temu ostajajo vprašanja o dejanskem vplivu hidroelektrarne na okolje in lokalne skupnosti odprta.

Hidroelektrarne na srednji Savi: Ambiciozni načrti z izzivi

Drugi pomemben projekt je izgradnja verige hidroelektrarn na srednji Savi, ki ga vodi Holding Slovenske elektrarne (HSE), izpostavljajo na Forbes.si. Projekt vključuje gradnjo do 12 hidroelektrarn, pri čemer naj bi prve tri – Suhadole, Trbovlje in Renke – zgradili v Zasavju. Vrednost naložbe je ocenjena na pol milijarde evrov, začetek gradnje prve hidroelektrarne pa je predviden za leto 2027.

Okoljevarstvene organizacije, kot so Eko krog, Društvo za proučevanje rib Slovenije in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, opozarjajo na pomanjkljivosti v postopku umeščanja v prostor in ocenah vplivov na okolje. Po njihovem mnenju so pozitivni vplivi na proizvodnjo elektrike precenjeni, medtem ko so emisije toplogrednih plinov podcenjene.

Dravske elektrarne: Fokus na obnovo in nove projekte

HSE načrtuje tudi obnovo obstoječih hidroelektrarn, med njimi Formin na Dravi. Projekt, vključno z rekonstrukcijo jezu Markovci, je ocenjen na 150 milijonov evrov. Poleg tega se načrtuje gradnja dveh malih hidroelektrarn, Pesnica in Ravne, ter rekonstrukcija male hidroelektrarne Ceršak.

Posebno pozornost zasluži tudi črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki bo pomembna za shranjevanje električne energije. Vrednost projekta je ocenjena na 600 milijonov evrov, začetek gradnje pa je predviden za leto 2027.

Okoljski izzivi in prihodnost energetike

Slovenija se sooča z izzivom, kako uskladiti energetske potrebe z varovanjem okolja. Gradnja velikih hidroelektrarn prinaša koristi, kot so zanesljiva oskrba z električno energijo, zmanjšanje emisij in manjša odvisnost od uvoza. Vendar pa okoljevarstveniki opozarjajo na nevarnosti za naravne habitate in ekosisteme.

Uspeh teh projektov bo tako odvisen predvsem od sposobnosti države in energetskih podjetij, da najdejo ravnotežje med razvojem in varovanjem okolja, pri tem pa je formativnega pomena tudi transparenten dialog z lokalnimi skupnostmi in okoljevarstveniki.

Vir: Forbes Slovenija

 

[[image_1_ge_618]]