Eno od večjih ameriških podjetij, Rastegar Property Company je nedavno napovedalo, da bo na svoji 26-nadstropni stavbi v Dallasu zgradilo t.i. »živi zid«, na katerem bo svoj življenjski prostor našlo več kot 40 000 zelenih rastlin. Zeleni zid bo letno predelal skoraj tono ogljikovega dioksida, proizvedel pa nekaj manj kot toliko kisika.
Gradnja živega zidu bo sicer precejšen finančni zalogaj, saj bo podjetje zanjo odštelo skoraj milijon dolarjev, podloga, na kateri bodo rastle zelene rastline, pa bo prepletena z mineralno volno, ki bo poskrbela, da bo prav do vsake rastline pritekla ustrezna količina vode in hranil.
Zeleni zid bo letno predelal skoraj tono ogljikovega dioksida, proizvedel pa nekaj manj kot toliko kisika.
Živi zeleni zid je eden od prvih zelenih ukrepov, ki se jih poslužujejo v Dallasu, mestno vodstvo pa si želi v prihodnjih letih mesto uvrstiti na svetovno lestvico najbolj zelenih. Podobni projekti živih zidov so v Združenih državah Amerike zaenkrat redkost, bolj poznani so sicer v Evropi, predvsem v skandinavskih državah, trendi pa kažejo, da bo zelenja v urbanih središčih, tudi na naših strehah in fasadah, v prihodnosti vedno več.
Za zdravje mesta in njegovih ljudi
Zelene rastline se namreč v številnih pilotnih projektih in študijah v ohlajanju mestnih jeder, izboljšanju kakovosti zraka in vsesplošne kakovosti prebivalcev izkažejo veliko bolje kot katerikoli drugi poskusi, hkrati pa se z nasadi rastlin v siva mestna jedra spet vrača življenje. Mesta, ki so namreč že ubrala pot živih zidov, vrtov na strehah ali drugih ozelenitvenih projektov, namreč poročajo o tem, da k njim spet vračajo številni opraševalci ter ptice, ki jih že več let ni bilo opaziti.
Zeleni zid na stolpnici v Dallasu bo najvišji te vrste v Ameriki nasploh.
Raziskovalci opozarjajo celo, da lahko projekti ozelenjevanja pomembno prispevajo k zmanjševanju stresa pri prebivalcih mest, ugodno pa vplivajo tudi na bolezni in druge zdravstvene težave, s katerimi se soočajo.
Vir: Smart Cities Dive
