Podzemni rastlinjaki kljubujejo vročini

Uredništvo , 20.07.20 ob 03:07

Podnebne spremembe na nekaterih južnoameriških območjih že več let onemogočajo plodno poljedelstvo, kar v številnih vaseh povzroča nemalo težav z lakoto in nekakovostno prehrano. Švicarski inženirji so tako izpopolnili posebni podzemni rastlinjak, ki vzgojo sadja in zelenjave omogoča tudi v ekstremnih pogojih.

Bolivijski poljedelci se zaradi podnebnih sprememb že vrsto let soočajo s težavnostjo pridelovanja kakršnekoli zelenjave ali sadja, ki v tako spremenljivih razmerah nikakor ne uspevata. Rešitev za ekstremne podnebne spremembe so iznašli švicarski inženirji, ki so zasnovali poseben podzemni rastlinjak.

Vročina, suše, erozija

S tovrstnim, podzemnim načinom pridelave različnih poljščin in sadnih vrst bodo lahko bolivijski kmetje uspešno kljubovali visokih temperaturam, vse pogostejšim sušam in drugim neprijetnim vremenskim pojavom. Visokogorja, na katerih živijo bolivijski poljedelci, so zaradi večletnih človeških posegov zelo osiromašena, pobočja pa pogosto podvržena eroziji, kar še dodatno otežuje vsakršne poljedelske poskuse.

Na svojem posestvu ima tako Gemio kar 18 Walipinijev, trend podzemnih rastlinjakov pa se že uspešno širi tudi po drugih domačijah.

Podzemni stekleni rastlinjaki, ki se jih je v tamkajšnjih vaseh prijelo ime Walipini, v bolivijske visokogorske planote spet vračajo svežo, lokalno pridelano hrano. Razvoj tehnologije, ki bi omogočila učinkovito kmetovanje v ekstremnih razmerah, je na področju Južne Amerike potekal že več kot 20 let, švicarskim inženirjem pa je naposled le uspelo. Z »izumom« se lahko pohvali podjetnik Michael Gemiou, ki se je po zanimivem spletu dogodkov odločil za nakup zapuščene bolivijske farme, v letih neuspelih poskusov poljedelstva pa je ugotovil, da je ključ v »podzemnem kmetijstvu«. Na svojem posestvu ima tako Gemio kar 18 Walipinijev, trend podzemnih rastlinjakov pa se že uspešno širi tudi po drugih domačijah.

Podzemne oaze

S problemom neugodnih razmer za vzgojo domačega sadja in zelenjave se soočajo tudi nekateri drugi deli sveta, s postopnim segrevanjem Zemljinega površja in ostalimi posledicami podnebnih sprememb pa bo takih območij vse več. Walipini bo tako odlična rešitev, ki bo v opustošena, nerodovitna področja spet vnesel življenje ter okoliškim prebivalcem olajšal življenje.

Gemiojev stekleni podzemni rastlinjak je občutno cenejši od siceršnjih, zato je še posebej primeren za revnejša območja, prav tako pa je veliko bolj odporen na ekstremne vremenske razmere. Sama vgradnja rastlinjaka v zemljo sicer zahteva precej napornega dela, a je rezultat več kot navdušujoč in vreden vsakršnega truda. Vzgoja rastlin v Walipiniju prav tako ne zahteva velikih količin vode, kar bi lahko predstavljalo dodatno obremenitev za visokogorska bolivijska območja, zato strokovnjaki podzemnim rastlinjakom že pripisujejo pomembno vlogo v prihodnosti bolivijskega razvoja.