Ob vseh okužbah in žrtvah, ki jih zahteva novi virus, trpijo tudi svetovni trgi, nepopravljivo pa je oškodovano tudi gospodarstvo. Strokovnjaki ocenjujejo, da so številke ponekod celo še bolj rdeče kot v času recesije okrog leta 2009. A če pogledamo svetlo plat, so trenutne razmere opazno zmanjšale onesnaženost, na Kitajskem celo za 25 %.
Ohranimo čisti zrak tudi po koronavirusu
Tako zmanjšanje je zaenkrat začasno, lahko se zgodi celo, da bo v mesecih po kriznem obdobju naraslo in doseglo višje številke kot prej, zato je potrebno, da sedaj, ko imamo priložnost, uvedemo ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili, da trenutne okoljske razmere še izboljšamo ali pa jih vsaj obdržimo na taki ravni. Zakaj je prav sedaj dobra priložnost? Argumente navede strokovnjakinja WRI, World Resources Institute, Helena Mountford.
Čist zrak kot obraba pred prihodnjimi okužbami
Prioriteta je skrb za čist zrak, saj onesnaževanje ozračja letno privede do kar 5 milijonov smrti. Za večino so kriva fosilna goriva, ki jih uporabljajo avtomobili, tovarne in elektrarne. Tako je projekte po umirjanju izbruha bolezni potrebno izbirati previdno ter se ne takoj zagnati v gradnjo elektrarn, investiranje v težko industrijo in podobno. Še večje onesnaževanje zraka bi namreč število obolelih za koronavirusom, ki je respiratorna bolezen, še poslabšalo.
Pa ideje za trajnostne investicije? Kaj pravite na sežigalnico – rekreativni center? Ali pa zelena polnilnica? Kolesarska infrastruktura za bolj trajnostno mobilnost?
Zelena se splača
Svetovnim gospodarstvom je zato za okrevanje na voljo tudi druga pot – vlaganje v trajnostno, bolj zeleno, nizkoogljično in dostopno energijo ter trajnostno mobilnost. Hkrati z regeneracijo gospodarstva bodo namreč poskrbeli tudi za uresničevanje vseh okoljskih načrtov in zavez. Slednje namreč predvideva tudi naš, slovenski Nacionalni energetski in podnebni načrt.
Več o Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu naše države lahko preberete tudi v našem članku.
Več dobička, več služb
Ne gre le za lepe besede, pozitivne učinke vlaganja v klimatsko odgovorno in nizkoogljično gospodarstvo kažejo tudi številke – tako delovanje po izračunih organizacije New Climate Economy prinaša okrog 26 trilijonov evrov več v globalnem merilu ter kar 65 milijonov novih služb do leta 2030, poroča Helena Mountford iz World Resources Institute.
Kot primer Mountfordova ponudi Indonezijo, ki stopa na pot brezogljične rasti in bo imela do leta 2045 predvidoma 6 % rast BDP ter kar 15 milijonov dodatnih služb. Vse skupaj bo pripomoglo tudi pri boju z revščino in brezposelnostjo.
Številke ne govorijo le o prihodnosti, saj dejstvo, da je odločitev za bolj trajnostno in okolju prijaznejše okolje bolj smotrna, potrjujejo že sedanje primerjave zelenih in klasičnih podjetij. Nizkoogljična, bolj trajnostno naravnana podjetja imajo več dobička, njihove investicije pa se povrnejo veliko hitreje kot investicije podjetij, ki vztrajajo pri nekdanjih emisijah.
Trenutno živimo alternativo – je možna tudi v prihodnosti?
Da obstajajo alternativne možnosti neštetim poslovnim konferencam na različnih koncih sveta, kažejo tudi sedanje razmere, ko ugotavljamo, da se da marsikaj opraviti v obliki video klicev in video konferenc. Prav to je eden od načinov, kako zmanjšati frekventnost letalskega prevoza in s tem pomembnega dela onesnaževanja, trenutne razmere pa kažejo tudi, da je povsem mogoče potovati brez avtomobilov in nekaj časa ostati brez tekanja po trgovinah.
