Naš planet se sooča z vrsto okoljskih kriz, ki ogrožajo naše zdravje, blaginjo in prihodnost - podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje, prekomerno izkoriščanje naravnih virov in kibernetske grožnje so le nekatere od njih.
Te krize so med seboj povezane in se medsebojno krepijo, kar ustvarja začarani krog negativnih posledic za ljudi in naravo. Če ne bomo hitro in odločno ukrepali, se bodo te krize še poslabšale in povzročile nepopravljivo škodo našemu planetu in naši civilizaciji.
Zato je nujno, da se zavemo resnosti teh izzivov in da poiščemo rešitve, ki bodo temeljile na znanosti, solidarnosti in trajnosti.
Podnebne spremembe: največji izziv našega časa
Podnebne spremembe so največji izziv našega časa, saj vplivajo na vse vidike našega življenja in našega planeta. So posledica povečanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki jih povzroča predvsem človeška dejavnost, kot je sežiganje fosilnih goriv, krčenje gozdov in intenzivno kmetijstvo.
Ti plini ujamejo toploto, ki jo oddaja Zemlja, in povzročijo globalno segrevanje, ki spreminja podnebni sistem in povzroča ekstremne vremenske pojave, med katerimi izstopajo suše, poplave, vročinski valovi, orkani in požari.
Podnebne spremembe imajo resne posledice za naše zdravje, hrano, vodo, energijo, ekonomijo, varnost in migracije. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bodo podnebne spremembe do leta 2030 povzročile dodatnih 250 000 smrti na leto zaradi podhranjenosti, malarije, diareje in toplotnega stresa.
Podnebne spremembe bodo tudi ogrozile pridelavo hrane in dostop do vode, saj bodo zmanjšale količino in kakovost pridelkov, zemlje in vodnih virov. Poleg tega bodo podnebne spremembe povečale porabo energije in stroške za hlajenje in ogrevanje, zmanjšale gospodarsko rast in produktivnost, povečale tveganje za konflikte in nasilje ter prisilile milijone ljudi, da zapustijo svoje domove in iščejo zatočišče drugje.
Kako se lahko borimo proti podnebnim spremembam?
Da bi preprečili najhujše scenarije, moramo nujno zmanjšati naše izpuste toplogrednih plinov in omejiti globalno segrevanje na največ 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo, kot je določeno v Pariškem sporazumu iz leta 2015.
To pomeni, da moramo pospešiti prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki bo temeljilo na obnovljivih virih energije, energetski učinkovitosti, trajnostni mobilnosti, zeleni industriji, pametnih mestih in odgovorni potrošnji. Prav tako moramo okrepiti našo odpornost in prilagodljivost na podnebne spremembe, tako da bomo zaščitili in obnovili naše naravne vire, ekosisteme in biotsko raznovrstnost, spodbujali zeleno infrastrukturo, izboljšali naše zdravstvene in socialne sisteme, podpirali ranljive skupnosti in spodbujali mednarodno solidarnost in sodelovanje.
Izguba biotske raznovrstnosti: največja grožnja za naše okolje
Izguba biotske raznovrstnosti je največja grožnja za naše okolje, saj ogroža obstoj in delovanje vseh živih bitij na našem planetu.
Biotska raznovrstnost je raznolikost življenja na Zemlji, ki vključuje različne vrste rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov, njihove gene, ekosisteme in interakcije.
Biotska raznovrstnost je namreč ključna za naše preživetje in blaginjo, saj nam zagotavlja številne ekosistemske storitve, kot so proizvodnja hrane, vode, zraka, zdravil, vlaken, goriv, opraševanje, ohranjanje tal, uravnavanje podnebja, preprečevanje erozije, zatiranje škodljivcev, razgradnja odpadkov, kulturna in duhovna vrednost, itd.
Zakaj biotska raznovrstnost sploh izginja?
Izguba biotske raznovrstnosti je posledica človeškega vpliva na naravo, ki povzroča uničevanje, degradacijo in fragmentacijo habitatov, prekomerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe in genetsko spremenjene organizme.
Po poročilu Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) iz leta 2019 je ogroženih do milijon vrst, od katerih jih bo mnoge izumrlo v naslednjih desetletjih, če ne bomo spremenili našega ravnanja.
Izguba biotske raznovrstnosti bo imela katastrofalne posledice za naše zdravje, hrano, vodo, energijo, ekonomijo, varnost in migracije. Po ocenah Svetovne banke bo izguba biotske raznovrstnosti do leta 2050 povzročila zmanjšanje globalnega BDP za 2,7 % in zmanjšanje dohodka za 14 % za najrevnejše države.
