S hitrostjo 9300 kilometrov na uro je 4. marca v našo Luno trčila skupina kar 3 ton vesoljskih odpadkov, ki so na površini pustili obsežen krater, širok skoraj 20 metrov. Vesoljski strokovnjaki ocenjujejo, da so odpadki oziroma ostanki rakete last Kitajske, ki jih je iz Zemlje poslala pred nekaj leti, na Kitajskem pa te očitke zanikajo.

Kraterji na Luni niso nič posebnega, saj je ta zaradi redkega ozračja pogosto deležna trkov številnih nebesnih teles, nekaj kraterjev pa smo z znanstvenimi poskusi povzročili tudi mi.

Fizik in matematik Bill Gray, ki je januarja prvi opazil možnost trka, je vesoljske odpadke najprej označil za ostanke rakete podjetja SpaceX, ki je bila iz Nasinega observatorija za podnebje globokega vesolja izstreljena leta 2015, čez nekaj časa pa je ugotovil, da gre v resnici za nekaj drugega, najverjetneje že omenjene ostanke kitajske rakete – delček vesoljskih odpadkov se trenutno že preučuje.

Ker se z njimi ne želimo ukvarjati na Zemlji, jih pošiljamo kar … v vesolje?!

Praksa odlaganja odpadkov v vesolje postaja vse bolj pogosta, zato bo sčasoma natančno potrebno slediti tudi gibanju vesoljskih odpadkov ter predvideti morebitne trke v nebesna telesa ter morebiten vpliv trkov na nas. Strokovnjaki opozarjajo, da do hujših trkov sicer pride le redko, odpadkom pa je zelo lahko slediti, a previdnost ni nikdar odveč.

Naj dodamo tudi, da precej izstreljenih odpadkov zgori že v Zemljini atmosferi, tako da že precej hitro »nehajo biti problem«, tisti, ki pa pridejo v nizko Zemljino orbito, pa počasi zgubljajo višino in naposled tudi ti pristanejo v atmosferi, kjer zgorijo …

Če so v vesolju, niso oddaljen problem

Večji problem se pojavi, ko so odpadki izstreljeni daleč, v tako imenovano globoko vesolje, kjer so njihove poti bolj nepredvidljive, naši strokovnjaki pa jim trenutno še ne znajo tako dobro slediti. V tem primeru lahko zaradi nenadnih sprememb poti do trkov pride precej hitro.

Zaskrbljujoči so tudi večji kosi odpadkov, predvsem ostanki raket, ki vključujejo rezervoarje za gorivo ter številne strupene snovi – ti namreč v atmosferi le redko zgorijo, sčasoma pa lahko prispevajo tudi k okoljski škodi.

Potencialno nevarnost lahko predstavlja tudi prevelika količina vesoljskih smeti, ki bi lahko povzročila motnje v delovanju naših vremenskih sistemov in satelitov, kar bi močno vplivalo na našo sposobnost napovedovanja vremena, ekstremnih vremenskih pojavov in drugih naravnih sprememb.

Vir: Euronews