Maribor je zaradi svoje lege občasno podvržen zimskim inverzijam, ki ob svojem pojavu preprečujejo prezračevanje Maribora in povzročajo obdobja prekomerno onesnaženega zraka. Prizadevanja za boljši zrak v Mariboru temeljijo na širitvi izgradnje sistema daljinskega ogrevanja in omrežja zemeljskega plina, ki se je pričela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in s čimer so se postopoma nadomeščala individualna kurišča in lokalne kurilnice.
“Kot najbolj problematično se zaradi vpliva na zdravje ljudi, živali in povzročene ekosistemske ter družbeno ekonomske škode ocenjuje onesnaževanje z delci PM,” med drugim beremo v gradivu, ki so ga pred poletjem obravnavali mariborski mestni svetniki (podrobneje o tem na tej povezavi).
Letno in zimsko onesnaženje z delci PM10
Glavni cilj – učinkovita raba energije in raba obnovljivih virov
Mestna občina Maribor ima sprejet Lokalni energetski koncept, v katerem je opredelila, da bo sledila EU in nacionalnim ciljem na področju trajnostnega energetskega razvoja. Najpomembnejša razvojna cilja sta učinkovita raba energije in raba obnovljivih virov. Predvsem ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije mesto izvaja in dosega dobre rezultate. Z vidika oskrbe mesta z energijo je zelo pomembno področje učinkovite proizvodnje energije.
Kot najbolj problematično se zaradi vpliva na zdravje ljudi, živali in povzročene ekosistemske ter družbeno ekonomske škode ocenjuje onesnaževanje z delci PM.
Delež črnega ogljika, zima 2018, merilno mesto Tyrševa
Določitev prioritetnih načinov ogrevanja je nujna
Šibka točka oskrbe z energijo je delež obnovljivih virov v proizvodnji toplotne energije. Mesto ima razširjena sistema daljinskega ogrevanja in oskrbe z zemeljskim plinom. Oba sistema uporabljata kot primami vir energije zemeljski plin. Maribor je urbano naselje s gosto poselitvijo, ki onemogoča široko uporabo in izbor obnovljivih virov energije.
“Ne samo zaradi prostorske omejenosti, ampak tudi zaradi negativnega vpliva nekaterih virov na okolje (onesnaževanje zraka ali podtalnice), je določitev prioritetnih načinov ogrevanja v mestu zelo potrebno. Smernice EU in Slovenije na področju oskrbe uporabnikov s toploto in hladom priporočajo, da se v mestih krepi uporaba sistemov daljinskega ogrevanja/hlajenja, predvsem z vidika, da je preko daljinskih sistemov ogrevanja in hlajenja dokaj enostavno in hitro možno zagotoviti višje deleže uporabe obnovljivih virov; prav tako je nadzor nad onesnaževanjem okolja učinkovitejši,” beremo v gradivu, ki ga je pripravila Vlasta Krmelj iz Energetske agencije za Podravje (ENERGAP).
Ne samo zaradi prostorske omejenosti, ampak tudi zaradi negativnega vpliva nekaterih virov na okolje (onesnaževanje zraka ali podtalnice), je določitev prioritetnih načinov ogrevanja v mestu zelo potrebno.
Prioritetna raba energentov za ogrevanje
Zaradi navedenega se je Mestna občina Maribor odločila, da pristopi k pripravi Odloka o prioritetni rabi energentov za ogrevanja v mestu. Osnutek odloka je že obravnaval Strokovni svet Energetske agencije za Podravje, ki meni, da je odlok primeren in lahko o njegovi primernosti in potrebnosti razpravlja širša strokovna javnost. Odlok je bil predstavljen tudi
Regijskemu svetu za energetiko pri Štajerski gospodarski zbornici, ki je ugotovil, da je odlok potreben in primeren za obravnavo na Mestnem svetu Mestne občine Maribor, kjer je bil tudi sprejet.
Odlok tako določa prioritetno rabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Maribor v obliki vrstnega reda rabe energentov za ogrevanje stavb, pripravo sanitarne tople vode in proizvodnjo toplote v delovnih procesih končnih uporabnikov energije, in sicer po naslednjem vrstnem redu:
- iz sončnega obsevanja,
- iz odvečne toplote z rekuperacijo toplote,
- iz uplinjanja biomase oziroma pridobivanja bioplina ali drugega sinteznega plina, pridobljenega iz obnovljivih virov,
- iz sistema daljinskega ogrevanja,
- iz geotermalne in hidrotermalne energije s toplotnimi črpalkami izven območja sistema daljinskega ogrevanja, če je umestitev in obratovanje toplotnih črpalk v skladu s predpisi, ki urejajo rabo voda in vodovarstvena območja na območju MOM,
- iz plinovodnega sistema oskrbe z zemeljskim plinom izven območja sistema daljinskega ogrevanja,
- iz aerotermalne energije s toplotnimi črpalkami izven območja sistema daljinskega ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom,
- z uporabo biomase izven območja sistema daljinskega ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom.
Upoštevanje odloka tudi pri pripravi novih prostorskh aktov
Ta odlok se uporablja za naslednje stavbe:
- stavbe, za katere je v skladu s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije, letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe Q(NH), večja od 7.000 kWh,
- proizvodnjo toplote v proizvodnih procesih končnih uporabnikov energije, ki letno presega 50.000 kWh;
- stavbe, za katere je v skladu s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah in predpisom, ki ureja metodologijo izdelave in izdajo energetskih izkaznic stavb, letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe Q(NH)/Ak visja od 25 kWh/m2a.
Uporaba določb tega odloka obvezna tudi za stavbe, v katerih se toplota pridobi iz biomase v kurilni napravi, ki ne izpolnjuje pogojev glede emisij snovi v zrak za nove kurilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Določbe tega odloka se uporabljajo tudi pri pripravi sprememb in dopolnitev obstoječih ali pri pripravi novih prostorskih aktov na območju Mestne občine Maribor.
Vse podrobnosti so na voljo na tej povezavi.
V Sloveniji je šest območij s slabšo kakovostjo zraka (območje mestnih občin Murska Sobota, Celje, Novo mesto, Ljubljana, območje Zasavja brez občine Hrastnik in aglomeracije Maribor, ki obsega mestno občino Maribor in občino Miklavž na Dravskem polju.
Šest območij s slabšo kakovostjo zraka
Mestni svet Mestne občine Maribor je ob tem na zadnji seji sprejel tudi Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor.
V Sloveniji je šest območij s slabšo kakovostjo zraka (območje mestnih občin Murska Sobota, Celje, Novo mesto, Ljubljana, obmocje Zasavja brez občine Hrastnik in aglomeracije Maribor, ki obsega mestno občino Maribor in občino Miklavž na Dravskem polju), kjer se uresničujejo Odloki o načrtih za kakovost zraka, ki ima s svojimi ukrepi oz. z njihovim uresničevanjem nedvomno pozitivne učinke na kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor.
Ukrepi, usmerjeni v tri sklope
Načrt za kakovost zraka med drugim vsebuje ukrepe, ki so usmerjeni v tri sklope:
1. Sklop: Ukrepi na področju učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE), ki so usmerjeni predvsem v zmanjševanje emisij zaradi ogrevanja stavb. Spodbuja se širitev daljinskega omrežja v mestu, uvajanje OVE v sistem DO, povečevanje odjema v omrežju DO in plinovodnega omrežja. Spodbuja se energetska obnova stanovanj,
večstanovanjskih zgradb in javnih objektov v lasti MOM. Velik del finančnih spodbud je namenjenih zamenjavi zastarelih kurilnih naprav, ki so vecčnski vir onesnaženosti zraka z delci PM10 v zimskem obdobju. Posebna pozornost je namenjena tudi izobraževanju občanov o pravilni uporabi kurilnih naprav na trda goriva in ustrezni pripravi lesne biomase. Ukrepi so usklajeni tudi s sprejetim Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Maribor.
2. Sklop: Ukrepi na področju prometa so usmerjeni k posodobitvam javnega potniškega prometa, trajnostni parkirni politiki, spodbujanju elektromobilnosti, izboljšanju in širitvi infrastrukture za kolesarje in pešce, spodbujanju drugih oblik trajnostne mobilnosti, ipd..
3. Sklop: Ostali ukrepi so t.i. podporni ukrepi, ki so prav tako pomembni, vendar niso posebej finančno ovrednoteni. Nanašajo se na varovanje in obnavljanje zelenih povrsin mesta, ki izboljšujejo mikroklimo, delovanje spletnega mesta za kakovost zraka, ozaveščanje občanov o kakovosti zraka, ipd.. Del ukrepov je namenjen tudi gospodarskim subjektom v smislu
spodbujanja uporabe najboljših razpoložljivih tehnik (BAT tehnologij) v proizvodnih procesih, spodbujanje sistema ravnanja z okoljem, ipd..
Ocenjena višina potrebnih sredstev za realizacijo predvidenih ukrepov v obdobju 2020-2022 je 28.572.121 EUR, od tega s strani Mestne občine Maribor v višini 8.723.350 EUR (iz namenskih virov in drugih sredstev proračuna), s strani države v višini 12.965.271 EUR (največ iz Sklada podnebnih sprememb in iz kohezijskih sredstev), predvideni so se drugi viri v višini 6.883.500 EUR (JZP, Norveski sklad, …).
