Pred kratkim je Zoran Zaev, premier Severne Makedonije, naznanil, da bo država do leta 2028 povsem prenehala z uporabo premoga, do zastavljenega datuma pa bo zaprla tudi vse termoelektrarne, s čimer bo Severna Makedonija postala prva taka država na področju Zahodnega Balkana. Namesto tega se bodo v prihodnjih letih korenito preusmerili v zeleno transformacijo, načrtujejo pa tudi več investicij v obnovljive vire energije.
Severna Makedonija bo tako v prihodnjih sedmih letih razvila za kar 2200 MW kapacitet, ki bodo energijo proizvajale s pomočjo obnovljivih virov, pri čemer bodo za 1600 MW zaslužne sončne elektrarne, za 600 MW pa vetrne farme. Odločitev je za državo prelomna, saj termoelektrarne trenutno proizvedejo kar polovico električne energije, ki jo potrebuje Severna Makedonija.
Termoelektrarne in premogovniki padajo kot domine
Premier je z novico, ki se je je Severna Makedonija sicer z zavezo dotaknila že v lanskem letu, navdušil ter s tem k akciji pozval tudi ostale države regije Zahodnega Balkana, ki se za prenehanje uporabe premoga še niso odločile. Premog postopoma postaja preteklost, države pa svoje termoelektrarne ter premogovnike zapirajo kot po tekočem traku, v nekaterih delih sveta odslužene komplekse celo preurejajo ter jih namenjajo proizvodnji energije s pomočjo obnovljivih virov.
Severna Makedonija bo tako v prihodnjih sedmih letih razvila za kar 2200 MW kapacitet, ki bodo energijo proizvajale s pomočjo obnovljivih virov, pri čemer bodo za 1600 MW zaslužne sončne elektrarne, za 600 MW pa vetrne farme.
Severnomakedonsko strategijo zelene transformacije so z obljubo investicij podprle tudi nekatere tuje firme, ena od nemških energetskih korporacij tako na območju Severne Makedonije načrtuje gradnjo 400 MW vetrne farme. Katera od držav bo sledila severnomakedonskemu zgledu ter prekinila onesnaževanje s premogom?
