Izvajanje evropskega zelenega dogovora je pred nami, je nedavno napovedal Maroš Šefčovič, novi izvršni podpredsednik Evropske komisije za Evropski zeleni dogovor in začasni evropski komisar za podnebno ukrepanje. Evropska unija se s temi besedami pripravlja na fazo »učinkovitega izvajanja,« je poudaril.
Kaj je Evropski zeleni dogovor?
EU ga opisuje kot: »/… sveženj političnih pobud, ki naj bi EU usmerile proti zelenemu prehodu in jo do leta 2050 pripeljale do končnega cilja – podnebne nevtralnosti. Pripomogel bo k preoblikovanju EU v pravično in uspešno družbo s sodobnim in konkurenčnim gospodarstvom.«
»V skladu z njim je potreben celosten in medsektorski pristop, pri katerem bodo vsa relevantna področja politike pripomogla h končnemu cilju glede podnebja. Sveženj vključuje pobude, ki urejajo področja podnebja, okolja, energije, prometa, industrije, kmetijstva in trajnostnega financiranja, ki so vsa tesno povezana. Komisija je evropski zeleni dogovor oblikovala decembra 2019, Evropski svet pa se je z njim seznanil na decembrskem zasedanju.«
PREBERITE ŠE: Antarktični led še tanjši, kot smo mislili. Kaj to pomeni za prihodnost?
Prva na udaru industrija
Evropska unija in njene države članice namreč že več let razvijajo pravni okvir za hitro dekarbonizacijo. »In zdaj se približujemo fazi, ki bi morala biti enako zahtevna, če ne še bolj, in to je izvajanje Evropskega zelenega dogovora, to je pravilno izvajanje,« je povedal Šefčovič za Euronews.
»Želel bi uvesti serijo strukturiranih okroglih miz z industrijo, ki bi jo najbolj prizadele zelene spremembe in ki je pod velikim pritiskom mednarodnih konkurentov, tudi ob ozadju podnebnih sprememb. In mislim, da bi morala tudi naša industrija vedeti, da smo tukaj, da se borimo zanje. Želimo, da ne ostanejo samo, ampak da uspevajo v Evropi, ker smo bili prva večja gospodarstva, ki smo se lotili boja proti podnebnim spremembam z vso vnemo.«
»Želel bi uvesti serijo strukturiranih okroglih miz z industrijo, ki bi jo najbolj prizadele zelene spremembe in ki je pod velikim pritiskom mednarodnih konkurentov, tudi ob ozadju podnebnih sprememb. In mislim, da bi morala tudi naša industrija vedeti, da smo tukaj, da se borimo zanje. Želimo, da ne ostanejo samo, ampak da uspevajo v Evropi, ker smo bili prva večja gospodarstva, ki smo se lotili boja proti podnebnim spremembam z vso vnemo,« je še pojasnil Šefčovič.
Države članice EU so zavezane, da bo do leta 2050 dosegle podnebno nevtralnost in izpolnile zaveze iz Pariškega sporazuma. Evropski zeleni dogovor je strategija, s katero želi EU do leta 2050 doseči svoj cilj.
EU ne more več stati križemrok
Nujnost takojšnjega začetka izvajanja Evropskega zelenega dogovora Šefčovič utemeljuje tudi z nedavnimi katastrofalnimi vremenskimi dogodki širom Evrope, ki jih gre pripisati tudi posledicam podnebnih sprememb. Tako Šefčovič opozarja, da si EU ne more privoščiti odlašanja in še nadaljnjega neukrepanja …
»Ker, poglejmo to poletje. Poglejmo prejšnje poletje. Lani smo videli, kaj je bilo grozno. Letos je bilo veliko hujše. In lahko se samo pripravimo na to, kako bo videti naslednje poletje, če ne bomo ukrepali,« je poudaril.
