Svet se sooča s posledicami segrevanja temperature, kar vodi k taljenju ledenih plošč. Nova raziskava sedaj nakazuje, da so prejšnji poskusi ocenjevanja mase ogromnih plavajočih ledenih polic, ki obdajajo Antarktični ledeni list, morda precenjevali njihovo debelino.
Raziskava, nedavno objavljena v Journal of Glaciology, je prva obsežna raziskava te vrste, ki primerja podatke o debelini ledenih polic, pridobljene z radarjem, z ocenjenimi podatki o debelini, izmerjeni na površini ledenih polic.
Ledene police v resnici skoraj 20 metrov tanjše
Z analizo obsežnih podatkov iz 20 od skupno 300 ločenih sistemov ledenih polic, ki obdajajo približno 75 % Antarktičnega ledenega območja, so raziskovalci z Univerze v Ohiu ugotovili, da so Antarktične ledeni police v povprečju skoraj 6 % tanjše, kot so predhodne študije predvidevale, kar pomeni razliko približno 17 metrov.
Čeprav se ta razlika morda zdi majhna v primerjavi s tipično debelino ledenih polic, ki se lahko gibljejo od 50 do 600 metrov, ima pomembne posledice za naše razumevanje podnebnih sprememb.
Raziskava zaključuje, da so bile prejšnje predpostavke o debelini ledenih polic sicer pravilne v velikem merilu, vendar pa so bile zelo netočne na majhnem merilu. To pomeni, da so bile napake v ocenah debeline ledenih polic, zlasti v ozkih dolinah ali razpokah, ki jih je težko natančno izmeriti.
Zakaj je antarktični led ključen?
Ledene police igrajo ključno vlogo pri stabilizaciji Antarktičnega ledenega lista in celotnega podnebnega sistema Zemlje. Zato je natančno ocenjevanje njihove velikosti ključno za izračun, kako bi njihovo taljenje lahko prispevalo k dvigu morske gladine, pravi Allison Chartrand, vodilna avtorica raziskave in nedavna doktorska diplomantka Centra za raziskave polov in podnebja Byrd.
»Ker je antarktični ledeni del tako ogromen, lahko že 1 % napaka pri oceni hitrosti taljenja povzroči centimetre ali metre dviga morske gladine, ki jih nismo upoštevali,« je poudarila Chartrand.
Tudi najmanjše spremembe na ledenih policah Antarktike bi lahko ogrozile obalne skupnosti. Nekaj centimetrov premaknjene ledenih polic bi lahko povzročilo pretok debelejšega ledu v ocean in s tem potencialno povzročilo poplave nekaterih obalnih delov.
Raziskava tako zaključuje, da potrebujemo več bogatih in natančnih podatkov, da bi omogočili boljše napovedi izgube ledenih polic v Antarktiki.
Vir: Science Daily
