Vetrne elektrarne so leta 2018 v Evropski unije (EU) pokrile 14 odstotkov vse porabljene elektrike, potem ko je leto pred tem ta delež znašal 12 odstotkov. V EU sicer že približno dve desetletji sistematično povečujejo kapacitete vetrnih elektrarn, in sicer tako na kopnem kot na morju. Leta 2018 so vetrne elektrarne po instalirani moči presegle hidroelektrarne in s tem postale obnovljiv vir energije z največjo instalirano močjo v EU, so navedli na ministrstvu za okolje in prostor. 

“V Sloveniji sta leta 2018 dve vetrni elektrarni pokrili le 0,04 odstotka porabe. Interes za postavitev vetrnih elektrarn obstaja, na voljo so tudi subvencije, zapleta pa se pri umeščanju objektov v prostor. V EU sicer že približno dve desetletji sistematično povečujejo kapacitete vetrnih elektrarn in sicer tako na kopnem kot na morju. Leta 2018 so vetrne elektrarne po instalirani moči presegle hidroelektrarne in s tem postale obnovljivi vir energije z največjo instalirano močjo v EU,” je v svojem poslanskem vprašanju pred časom izpostavil Dejan Židan. Ob tem se sprašuje, kakšni so načrti ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za infrastrukturo za razvoj obnovljivih virov energije v Sloveniji in zlasti načrti glede uporabe vetra v energetske namene.

“Zavedam se stališča, da so vetrne elektrarne okolju prijazen način pridobivanja električne energije, hkrati pa da vetrnice potrebujejo veliko prostora in primerno hitrost vetra za svoje delovanje, kar lahko onemogoča njihovo postavitev. Gre pa tudi za sprejemljivost s stališča ljudi, ki žive v okolju, kjer so zanje primerni pogoji za postavitev,” je še izpostavil Židan.

Do leta 2030 doseči vsaj 27 odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije

Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je Vlada Republike Slovenije 28. februarja 2020 sprejela Nacionalni energetski in podnebni načrt (v nadaljevanju NEPN), ki je krovni strateški dokument Republike Slovenije. Vsebuje cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije in je pripravljen skladno z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Prva razsežnost je razogljičenje, ki zajema cilje na področju emisij toplogrednih plinov in obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE).

“Na področju obnovljivih virov energije se je Republika Slovenija zavezala doseči do leta 2030 vsaj 27 odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije, pri čemer naj bi v tem okviru dosegli v sektorju električne energije vsaj 43 odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije. Del tega deleža v sektorju električne energije odpade tudi na vetrne elektrarne,” je pojasnil minister Jernej Vrtovec.

Iz spodnje tabele je razviden ocenjen in začrtan potek nameščanja zmogljivosti vetrnih elektrarn v MW.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Možnosti za izrabo vetrne energije so v Sloveniji precej omejene

Glede stanja na področju obnovljivih virov energije je v dokumentu Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta v poglavju o okoljskih in drugih omejitvah, ki vplivajo na uvedbo energije iz obnovljivih virov energije, in v tem okviru tudi o uvedbi vetrnih elektrarn navedeno naslednje:

“V Sloveniji je 355 območij Natura 2000, od tega jih je 324 določenih na podlagi Direktive o habitatih in 31 na podlagi Direktive o pticah. Območja zajemajo 37,46 odstotka  površine Slovenije in so domovanje 114 ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter 60 habitatnih tipov po Direktivi o habitatih in 122 zaščitenih vrst po Direktivi o pticah. Glede na površino območij Natura 2000 in število zaščitenih vrst je Slovenija v evropskem vrhu. Pri tem je veliko območij, ki so primerna za uvajanje obnovljivih virov energije (predvsem hidro in vetrne elektrarne), pod zaščito Natura 2000. Zato so možnosti za izrabo vetrne energije omejene in precej manjše kakor v drugih državah EU (Slovenija nima možnosti za postavitev vetrnih elektrarn “off-shore”).”

Glede na površino območij Natura 2000 in število zaščitenih vrst je Slovenija v evropskem vrhu.

Kot še pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, dodatno možnosti za izrabo vetrne energije zmanjšuje zelo razpršena poselitev (zelo malo lokacij z ustrezno hitrostjo vetra izpolnjuje zahteve za potreben odmik od naselij zaradi varstva pred hrupom).

Trenutno v Sloveniji dve večji vetrnici

Nadaljnje spodbujanje rabe je v Sloveniji močno pogojeno z okoljsko in prostorsko zakonodajo – prihodnja izvedba projektov v zvezi z OVE do leta 2030, posebej s področja hidroenergije in vetra, bo v Sloveniji izvedljiva le ob ustrezni izpeljavi postopkov presoje vplivov na okolje, postopkov prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave in uveljavljanja izjem na področju voda (v skladu z EU-zakonodajo).

V Sloveniji je 355 območij Natura 2000, od tega jih je 324 določenih na podlagi Direktive o habitatih in 31 na podlagi Direktive o pticah. Območja zajemajo 37,46 odstotka  površine Slovenije in so domovanje 114 ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter 60 habitatnih tipov po Direktivi o habitatih in 122 zaščitenih vrst po Direktivi o pticah.

Kot še pojasnjuje Vrtvovec v svojem odgovoru Židanu, se poleg zahtevnih postopkov umeščanja v prostor nasprotovanje nadaljnji izrabi hidroenergije in vetrne energije v Sloveniji krepi tudi v nekaterih lokalnih skupnosti, splošni javnosti in delih nevladnega sektorja.

“Zastavljeni cilj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v letu 2030 samo z izvedbo projektov izven Nature 2000 oziroma projektov, katerih vpliv na okolje bo verjetno ocenjen kot nebistven, ne bo dosežen. Da bi dosegli ta cilj, bo treba izvesti tudi projekte izgradnje HE in vetrnih elektrarn (VE), za katere je verjetno, da bo njihov vpliv na naravo ocenjen kot bistven in bo zato potreben postopek prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave. Brez učinkovitih okoljskih ukrepov, ki bodo upoštevali uspešno izvedene odločitve o izjemah po EU zakonodaji s področja voda in varstva narave, izvedba teh projektov ne bo mogoča.Trenutno imamo v Sloveniji delujoči dve večji vetrnici skupne nazivne električne moči 3,2 MW,“ še pojasnjuje minister.

Osem lokacij, kjer bi lahko bile vetrne elektrarne

“Ministrstvo za okolje in prostor je od Ministrstva za infrastrukturo do januarja 2021 prejelo osem pobud za umeščanje polj vetrnih elektrarn (PVE) v prostor. Vsa po nazivni moči dosegajo najmanj 10 MW in zato po določbah Zakona o urejanju prostora sodijo med prostorske ureditev državnega pomena, za katerih načrtovanje je pristojna država. MOP ima trenutno v pripravi državne prostorske načrte (DPN) za: PVE Senožeška Brda, PVE Zajčica in PVE Dolenja vas v zahodni Sloveniji, ter PVE Mislinja, PVE Ojstrica, PVE Rogatec, PVE Paški Kozjak ter PVE Plešivec v vzhodni Sloveniji. Sklepa o načrtovanju še nista sprejeta za PVE Dolenja vas in PVE Plešivec,” so za naš medij pojasnili na ministrstvu za okolje.

Kot ob tem dodajajo, podatek o skupni inštalirani moči izhaja iz ocene potenciala predlaganih lokacij, na podlagi števila predlaganih vetrnic v gradivih za utemeljitev pobude, prejetih od ministrstva pristojnega za energijo. “Dosedanje izkušnje kažejo, da se v toku umeščanja v prostor število predlaganih stojišč vetrnic, zaradi omejitev v prostoru, zmanjša, zato do sprejema DPN možnega izkoristka vetrnega potenciala na posamezni lokaciji ni mogoče potrditi,” so še pojasnili za Maribor24.si.

Ministrstvo za okolje in prostor trenutno vodi postopke za državno prostorsko načrtovanje osmih polj vetrnih elektrarn. Od tega je Vlada RS že sprejela Sklep za državno prostorsko načrtovanje za pet lokacij.

Slovenija ima v strateških dokumentih za področje energetike (Nacionalni energetsko podnebni načrt, februar 2020) in prostora (Strategija prostorskega razvoja, 2004 in osnutek SPRS, 2050) podane le usmeritve za umeščanje obnovljivih virov, območja pa niso prostorsko opredeljena. Celovit pregled potencialno ustreznih območij za koriščenje vetrne energije je bil sicer pripravljen kot strokovna podlaga Akcijskega načrta za obnovljive vire energije, vendar je zaradi geografske razgibanosti mogoče najti posamezne lokacije z ustreznim vetrnim potencialom tudi izven teh območij, še pojasnjujejo.

https://www.facebook.com/VladaRepublikeSlovenije/posts/3431978103497070

Velik del Slovenije zavarovan na državni in lokalni ravni

Kot so v odgovoru na poslansko vprašanje Dejanu Židanu pojasnili na ministrstvu, je umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji zahtevno. Velik del Slovenije je namreč zavarovan z varstvenimi statusi na državni in lokalni ravni, ki za umestitev tovrstnih objektov terjajo zahtevne presoje, od katerih mnoge temeljijo tudi na dodatnih terenskih raziskavah. Le te pomenijo velik finančni in časovni zalogaj za potencialne investitorje in zahtevno dokazovanje izpolnjevanja pogojev, predpisanih v slovenski in evropski zakonodaji, kar podaljša, izjemoma pa celo onemogoči umeščanje v prostor.

Velik del Slovenije je zavarovan z varstvenimi statusi na državni in lokalni ravni, ki za umestitev tovrstnih objektov terjajo zahtevne presoje, od katerih mnoge temeljijo tudi na dodatnih terenskih raziskavah. Le te pomenijo velik finančni in časovni zalogaj.

“V postopkih priprave državnih prostorskih načrtov, ki tečejo, se kaže, da bo zaradi interesov varstva narave in ohranjanja okolja praviloma potrebno zmanjšati območja in število vetrnic, ki so bile predlagane s strani investitorjev oziroma pobudnikov. Zahtevno je doseči tudi družbeno sprejemljivost v lokalnem okolju, saj prebivalstvo praviloma močno nasprotuje umeščanju vetrnih elektrarn, pri čimer poleg vpliva na krajinsko sliko, rabo prostora in vrednost zemljišč izpostavljajo predvsem zaskrbljenost zaradi morebitnega vpliva infrahrupa na zdravje ljudi,“ še zapišejo na ministrstvu.

Še vedno številna nasprotovanja in predsodki

Tudi lokalne skupnosti (občine) izražajo skrb zaradi vpliva na tipologijo krajine, omejitve glede rabe prostora in potencialne negativne vplive na razvoj turizma, še dodajajo. Nezainteresiranosti za umeščanje vetrnih elektrarn državnega pomena v njihov prostor zagotovo pripomore dejstvo, da se za izrabo vetra ne sklepa koncesijskih pogodb, prav tako zaradi zasedbe prostora ni predvideno kakršnokoli drugačno nadomestilo za lokalne skupnosti, ob tem pa se tudi število delovnih mest zaradi vetrnih elektrarn ne poveča.

Tudi lokalne skupnosti (občine) izražajo skrb zaradi vpliva na tipologijo krajine, omejitve glede rabe prostora in potencialne negativne vplive na razvoj turizma.

Vetrne elektrarne so tudi vir emisij hrupa, zato je pri njihovem umeščanju v prostor treba upoštevati tudi predpise na področju hrupa v okolju. etrne elektrarne lahko vplivajo na prebivalce in njihovo zdravje, zato je tudi zelo pomembno, da so vetrnice na določeni oddaljenosti od poseljenih območij, kot so to priporočila Ministrstva za zdravje in Svetovne zdravstvene organizacije.