V okviru projekta Urbana zemljina za hrano, nad katerim bdita mariborski Inštitut Wycycle in društvo AktivirajSe, že nekaj časa poteka postavitev gredic v mestu. Tako so v zadnjih dneh maja člani društev na strehi stavbe Glavni trg 22, bolj poznane kot GT22, postavili visoko gredo, ki je že četrta te vrste v našem mestu. V gredico so nato posadili zelišča, čilije, papriko in paradižnik ter nekaj cvetlic, skrb nad urbanim vrtom pa je pripadla skupnosti GT22.
Nove grede na strehi stavbe Glavni trg 22 so se pridružile tudi tamkajšnjim čebeljim panjem, ki ponujajo dom našim čebelam ter tako privabljajo še kako dobrodošle opraševalce.
Ideja o urbanih vrtovih ni nova, saj so raznovrstni vrtički, ki se pnejo nad mestnimi ulicami, v tujini že skoraj stalnica, z obstoječim projektom, ki v prihodnosti načrtuje postavitev še ene visoke grede, pa trend prihaja tudi v Maribor. Nove grede na strehi stavbe Glavni trg 22 so se pridružile tudi tamkajšnjim čebeljim panjem, ki ponujajo dom našim čebelam ter tako privabljajo še kako dobrodošle opraševalce, hkrati pa v Inštitutu Wcycle razložijo, da je v mestu pridelan med čistejši, saj ne vsebuje pesticidov, ki sicer vanj zaidejo v bolj poljedelskem okolju.
Mesto, njegovi odpadki in lokalna samozadostnost
»Visoke grede na Glavnem trgu 22 so nastale v okviru projekta Urbana zemljina za hrano. Gre za evropski projekt, ki združuje osem partnerjev, zraven Mestne občine Maribor, ki je vodilni partner, še Društvo aktiviraj se, podjetje Snaga, Zavod za gradbeništvo Slovenije, podjetje Deltaplan, E-inštitut, Inštitut za inovacije in podjetništvo ter Inštitut Wcycle,« o projektu in postavitvi visokih gred povedo v Inštitutu Wcycle.
»Urbana zemljina za hrano se začne z izzivom uporabe mestnih bioloških in mineralnih odpadkov za proizvodnjo kakovostne zemljine, ki jo v nadaljevanju uporabimo za proizvodnjo hrane, v parkih in gradbeništvu.«
»Glavni cilj projekta je uporaba mestnih odpadkov kot virov za proizvodnjo takšnih zemljin, da se poveča lokalna prehrambena samozadostnost in zmanjša ogljični odtis. Urbana zemljina za hrano se začne z izzivom uporabe mestnih bioloških in mineralnih odpadkov za proizvodnjo kakovostne zemljine, ki jo v nadaljevanju uporabimo za proizvodnjo hrane, v parkih in gradbeništvu,« razložijo.
Na strehi stavbe GT22 svoj dom najdejo tudi čebele. Foto: Inštitut Wcycle
»Projekt je opredeljen s štirimi glavnimi medsebojno povezanimi krogi. Materialni krog analizira materialne tokove odpadkov znotraj mesta, ki so uporabni za proizvodnjo urbanih zemljin. Krog hrane bo spremenil del neuporabljenih občinskih zemljišč v vrtove mestne skupnosti, kjer bo potekala kmetijska dejavnost, ki se zaključi z vzpostavitvijo urbane oznake živil,« pojasnjujejo in dodajo:
»Odprti inovacijski krog bo vzpostavil kmetijsko-živilski laboratorij za razvoj in testiranje inovativnih pilotskih konceptov, kot so urbano cvetje za urbane čebele, mikro mestno vrtnarjenje, sanacijo zemljin v mestih ob hkratnem podpiranju inovativnih zagonov, ki delujejo na področju krožnega gospodarstva.«
»Odprti inovacijski krog bo vzpostavil kmetijsko-živilski laboratorij za razvoj in testiranje inovativnih pilotskih konceptov, kot so urbano cvetje za urbane čebele, mikro mestno vrtnarjenje, sanacijo zemljin v mestih ob hkratnem podpiranju inovativnih zagonov, ki delujejo na področju krožnega gospodarstva. Krog znanja bo v Sloveniji in Evropski uniji delil znanje, ki izhaja iz projekta, in se bo končal z razvojem certifikatov in patentov, da bi tehnologija mestne zemljine postala mednarodno priznana.«
Kmalu urbanih visokih gred še več
V Inštitutu Wcycle povedo, so del opisanega kroga tudi visoke grede, ki so postavljene tudi ob Domu starejših občanov Pod Gorco in v vrtcu Tezno. »V okviru projekta bomo do jeseni postavili še dve visoki gredi oz. vertikalna vrtova,« nam še zaupajo.
Skrb za visoke grede je bila predana skupnosti stavbe GT22, v prihodnosti pa lahko pričakujemo še več postavitev podobnih gredic na različnih lokacijah v Mariboru. Foto: Inštitut Wcycle
Spregovorimo tudi o urbanih vrtovih, Mariboru in njegovih prebivalcih. »Lokalna samooskrba postaja vse pomembnejša in zato postaja urbano vrtnarjenje tudi v Mariboru vse bolj priljubljeno. V našem projektu smo se zavezali vzpostaviti skupnost, v kateri bomo delili znanje o urbanem vrtnarjenju, kar nam je z urbanimi vrtovi pod Pekrsko Gorco tudi uspelo. Razvili smo tudi spletno platformo www.inno-rural.si, ki nudi podatke o lokalnih ponudnikih hrane in domačim proizvodov. To so trajnostni učinki tega evropskega projekta, ki bodo ostali v mestu tudi po tem, ko se bo projekt uradno zaključil,« povedo v Inštitutu Wcycle.
Mestni vrtovi razbijajo sivino mest
Urbani vrtovi v najrazličnejših oblikah so v večjih evropskih mestih že skorajda pravilo, saj na povsem naraven način pripomorejo k ohlajanju mestnih jeder, ki so večinoma precej betonska in pusta. Hkrati tovrstni vrtovi tudi prebivalcem mest omogočajo, da si kar na strehi ali svojem balkonu pridelajo nekaj zelenjave, za tak način samooskrbnega vrtnarjenja pa se odloča vse več bolnišnic in restavracij.
Prebivalke in prebivalci francoske prestolnice lahko za postavitev vrtička na svojem balkonu ali strehi dobijo celo posebno finančno spodbudo, mesto pa jim pomaga tudi z zagotovitvijo kvalitetne zemlje ter kakovostnih semen oziroma sadik.
Eno izmed urbanemu vrtnarjenju bolj naklonjenih mest je Pariz, ki s tamkajšnjo županjo pridelavi lokalne hrane namenja precej javnih površin. Prebivalke in prebivalci francoske prestolnice lahko za postavitev vrtička na svojem balkonu ali strehi dobijo celo posebno finančno spodbudo, mesto pa jim pomaga tudi z zagotovitvijo kvalitetne zemlje ter kakovostnih semen oziroma sadik.
Tako Pariz spodbuja predvsem k zasajevanju avtohtonih vrst, med katerimi so tudi takšne, ki v mesta vabijo opraševalce, ptice in druge vrste, ki so bile iz urbanih območij izgnane že pred desetletji.
Tako Pariz spodbuja predvsem k zasajevanju avtohtonih vrst, med katerimi so tudi takšne, ki v mesta vabijo opraševalce, ptice in druge vrste, ki so bile iz urbanih območij izgnane že pred desetletji. Mestni vrtovi se večkrat pojavljajo tudi kot ena možnih rešitev v boju proti ogljikovemu dioksidu in drugimi škodljivim plini, saj uspešno skrbijo za predelavo emisij in povečanje koncentracije kisika v ozračju.
Vrtovi izven okvirjev
Nekoliko drugačen koncept mestnih oziroma urbanih vrtov so takoimenovani vertikalni vrtovi, ali celo vertikalni gozdovi, ki namesto v klasičnih gredicah rastejo kar na zidovih stavb. Tako se na 26-nadstropni stavbi v Dallasu gradi pravi živi zid s kar 40 000 zelenimi rastlinami, ki bo letno predelal skoraj tono ogljikovega dioksida. Tovrstni projekti sicer zahtevajo precejšnje finančne investicije, ki pa so lahko ključne za dolgoročno ohranjanje mestnega okolja in posledično zdravja tamkajšnjih prebivalcev – ozelenitev mest je namreč zaslužna tudi za večjo srečo, zmanjšan stres in manj duševnih bolezni.
Ozelenitev mest je namreč zaslužna tudi za večjo srečo, zmanjšan stres in manj duševnih bolezni.
Navpični gozd z 10 000 rastlinami tako gradijo tudi v Utrechtu, v obsežnem projektu ozelenitve pa bodo grmičke, plezalke in mahove zasadili po strehah celotnega mesta. Vertikalni gozd na tamkajšnji stolpnici bo zmožen predelati več kot 5 ton ogljikovega dioksida ter proizvesti 41 ton kisika.
Cvetoče avtobusne postaje
Tudi utrechtske oblasti prebivalce aktivno spodbujajo k urbanemu vrtnarjenju, kar vključuje dobrodušne finančne subvencije, novopečeni vrtnarji pa lahko ob strešnem vrtu dobijo še solarne panele, ki slovijo kot bolj zelena odločitev za proizvodnjo električne energije.
V Utrechtu pod taktirko podjetja Boeri Architetti nastaja vertikalni gozd, mesto pa načrtuje tudi zeleno revolucijo z ozelenitvijo streh.
Ne le strehe, Utrecht se zaveda, da je v procesu ozelenjevanja mest ključna prav vsaka rastlina, zato so več kot 316 avtobusnih postaj opremili z grmički in medonosnimi cvetlicami, v prihodnosti pa nameravajo majhne vrtove namestiti tudi na številne druge urbane objekte. Kaj takega bi se gotovo podali tudi mariborskim avtobusnim postajam, mar ne?
Po strešnih vrtovih posegajo tudi bolnišnice
Vrnimo se za trenutek k urbanim vrtovom na mestnih strehah, ki pogumno nastajajo tudi v našem Mariboru. Da ne gre le za estetski dodatek, namreč dokazujejo številne bolnišnice in restavracije, ki prisegajo na strešne vrtove, saj lahko tako tudi sredi mesta zagotovijo lokalno prehrano nadzorovane pridelave. Kot primer dobre prakse na tem področju slovi bostonska bolnišnica Boston Medical Center, ki na svoji obsežni strehi prideluje hrano za bolnike, hkrati pa prostor izkorišča tudi kot izobraževalno platformo, s pomočjo katere za bolnike pripravlja delavnice o pravilni, zdravi prehrani.
Bostonska bolnišnica se zaveda pomena zdrave in lokalno pridelane hrane, v ta namen pa je na svoji strehi postavila pravo farmo. Foto: Facebook/Boston Medical Center
Slednje je še posebej ključno za bolnike, ki imajo težave s prekomerno telesno težo ali se naenkrat soočijo z bolezenskim stanjem, ki zahteva korenito spremembo prehranjevalnih navad. Tako jim že v bolnišnici prikažejo pomen lokalne, nadzorovano pridelane prehrane, ki se jo lahko vzgoji kar na domači strehi.
