Zaskrbljujočim in negodujočim novicam o odpadkih se na srečno občasno pridruži tudi kakšna bolj pozitivna. Tako so v društvu Ekologi brez meja pred kratkim gostili spletno srečanje slovenskih zero waste občin, na katerem so predstavili zavidljive rezultate prizadevanj posameznih občin, ki so se podale na pot zmanjševanja količine svojih odpadkov.

Vodilna zelena Slovenija

Največji napredek na poti do zero waste oziroma občine brez odpadkov gre slovenski prestolnici, odlične rezultate, torej le 67 oziroma 62 kilogramov mešanih odpadkov na prebivalca letno, pa beležijo tudi v Gorjah in Vrhniki.

Glas o »zelenosti« Slovenije sega tudi onkraj meja, saj je predstavnik mreže Zero Waste Europe, ki vključuje 31 držav in 400 zero waste mest, Jack McQuibban, poudaril, da se lahko naša dežela pohvali v vodilno vlogo v prizadevanjih za življenje brez odpadkov. »Slovenija ima na tem področju vodilni položaj. Kar kažejo dobri rezultati zbranih ločenih in recikliranih odpadkov. Ekologi brez meja so pomemben vir informacij in pomoči, kako uvajati zero waste korake v drugih evropskih in sredozemskih državah,« je McQuibban pohvalil Slovenijo, še posebej pa Ekologe brez meja, ki si neprestano prizadevajo za spremembe v smer še bolj zelene Slovenije.

Med možne rešitve, ki bi lahko poskrbele za še bolj učinkovito ločevanje odpadkov, sodijo vpeljava posebnih črtnih kod na vrečke za ločeno zbiranje odpadkov, ki lahko v večstanovanjskih zgradbah pomagajo identificirati kršitelje oziroma nagrajevati te, ki vestno ločujejo.

Predstavnik evropske krovne mreže je podal celo nekaj zanimivih rešitev, ki lahko pripomorejo k še bolj učinkovitemu ločevanju odpadkov, med te pa sodijo recimo vpeljava posebnih črtnih kod na vrečke za ločeno zbiranje odpadkov, ki lahko v večstanovanjskih zgradbah pomagajo identificirati kršitelje oziroma nagrajevati te, ki vestno ločujejo.

Za okolje smo odgovorni tudi (in predvsem) sami

Na nekaj pomembnih dejstev je opozorila tudi Nina Sankovič, predstavnica podjetja Voka Snaga, ki je poudarila, da je ključ uspešnega odnosa do okolja tudi dvosmerno komuniciranje, ki omogoča razbijanje mitov. Pripomnila je, da si morajo slovenske občine prizadevati tudi, da svojim občanom prenesejo nedvoumno sporočilo, da so za okolje odgovorni tudi sami. Tako dodatni ločevalni ukrepi ne bodo muka, ampak novost, ki se jo bo sprejelo z odprtimi rokami.

Na Bledu tako striktno kaznujejo kršitelje, kazen za nepravilno odložene odpadke pa znaša med 400 in 1200 evri. V času od vpeljave kazni se je stanje precej izboljšalo, direktor Infrastrukture Bled, Janez Resman, pa pove, da se tedensko še vedno kaznuje do 10 novih kršiteljev.

A za dosego tovrstne miselnosti je potrebnih precej let in, kot poročajo v zero waste občinah, dela na terenu. Na Bledu tako striktno kaznujejo kršitelje, kazen za nepravilno odložene odpadke pa znaša med 400 in 1200 evrov. V času od vpeljave kazni se je stanje precej izboljšalo, direktor Infrastrukture Bled, Janez Resman, pa pove, da se tedensko še vedno kaznuje do 10 novih kršiteljev. A s primerom odlične prakse, ki prav tako prihaja z Bleda, bo v prihodnjih letih kršiteljev gotovo še manj.

Na pot brez odpadkov se je namreč podala tudi Osnovna šola Bled, ki je tako z različnimi ukrepi, med katere sodijo nabave v večjih količinah, ukinitev plastenk in namestitev pitnikov, uporaba kovinskega pribora in odgovorno ravnanje s hrano, v roku enega šolskega leta »prihranila« kar 500 kilogramov plastične embalaže.

Maribor v ospredju z zero waste prireditvami

Trenutek slave pa je doživelo tudi naše mesto, ki se lahko pohvali z več zero waste prireditvami, dve pa celo presegata 90 % stopnjo ločeno zbranih odpadkov. Omenjeni prireditvi sta tako (Z)mešani festival pod okriljem Kulturno umetniškega društva Coda ter Art Kamp, nad katerim bdi Narodni dom Maribor. Naše mesto ob Dravi si za podoben koncept prizadeva tudi pri organizaciji ostalih prireditev, težavo pa še vedno predstavljajo materiali za enkratno uporabo, ki se jih poslužujejo nekateri gostinci in sponzorji ter smeti, ki jih obiskovalci prinesejo od doma.

»Kam z odpadki?« je napačno vprašanje

Na okrogli mizi, s katero se je zaključilo srečanje slovenskih zero waste občin, so predstavniki številnih občin in projektov podelili svoje izkušnje in poudarili predvsem pomen sodelovanja med organizacijami, okoljevarstveniki, prostovoljci in občani, saj se lahko le tako, s pomočjo postopnega osveščanja in občasno tudi neposrednih ukrepov v obliki kazni, zgodijo še kako potrebne spremembe.

Rešitev namreč ni v iskanju vedno novih načinov za ravnanje z odpadki, ampak v življenju brez njih. Zero waste.

Z ustreznim ločevanjem odpadkov se postopoma količine odpadkov zmanjšujejo, na tak način pa tudi sežigalnice, ki jih tako radi omenjamo, a v resnici storijo več škodljivega, ne bodo več potrebne. Rešitev namreč ni v iskanju vedno novih načinov za ravnanje z odpadki, ampak v življenju brez njih. Zero waste.