Trenutni urbanistični trendi evropskih mest v ospredje postavljajo predvsem projekte ozelenjevanja. Ti se, vsaj na prvi pogled, v Mariboru zdijo v ozadju, očitki meščanov pa gredo pogosto neurejenim zelenim površinam, golemu središču mesta, propadajočemu gozdu …
Pa je res tako? »Vsak novejši strateški dokument MOM vsebuje tudi elemente širjenja in ohranjanja zelenih površin v mestu in tako je, glede na globalno podnebno situacijo, EU usmeritve in nenazadnje tudi potrebe mesta ter občanov, tudi edino pravilno,« nam pojasnijo na MO Maribor, kjer nam predstavijo tudi nekaj strateških dokumentov, ki v večji meri vključujejo tudi ozelenjevanje.
Slednji vključujejo številne pomembne ukrepe kot so priprava načrta ureditve javnih zelenih površin; povečanje zelenih parkovnih površin; zelene strehe na javnih stavbah; zelene otočke na urbani cestni infrastrukturi; ureditev skupnostnih vrtov,; ozelenitev pokopališča Pobrežje, nadaljevanje ureditve Dravske promenade; ureditev parka ob Pekrskem potoku …
Ozelenjevanje brez vzdrževanja nima smisla
Toda ozelenjevanje je le ena plat medalje, na kar opozorijo tudi na Mestni občini Maribor. Brez ustreznega vzdrževanja in ohranjanja so namreč prizadevanja nična … Celostno ozelenjevanje tako zahteva tesno sodelovanje številnih pristojnih občinskih služb.
Kot to pojasnijo na MO Maribor: »Pomeni, da se pri postopkih spreminjanja OPPN-jev v mestu, kjer se npr. načrtujejo novogradnje, pristojne občinske službe za področje varstva okolja in ohranjanja narave v podaji smernic in priporočil posebej osredotočajo na t. i. zelene ukrepe. Na ta način se tudi »zasebne« investitorje usmerja v čim bolj kakovostno ozelenitev prostora v mestu.«
Mestna občina Maribor se zelenim evropskim prestolnicam pridružuje tudi s sodelovanjem v številnih projektih, med drugim v Ready4Heat, ki predvideva zaščito državljanov pred vročino (trajanje od marca 2023 do februarja 2026) ter v CLIMABOROUGH, ki obsega ozelenitev mestnih središč (trajanje od januarja 2023 do januarja 2027).
Ob tem je potrebno poskrbeti tudi že zelene površine ter predvsem stara drevesa – ta namreč opravljajo več ekosistemskih storitev kot novozasajena drevesa, zato MO Maribor vsako leto financira sanacijo starih zavarovanih dreves, nas še spomnijo na MOM.
V prvem planu iskanje ravnovesja med starimi in novimi drevesi
Pomemben element ozelenjevanja so vsekakor nova drevesa – v času čistilne akcije Moji odpadki, moja skrb je tako MO Maribor šolam in vrtcem lani podarila 46 dreves, letos pa je bilo v okviru slednje kar 100 dreves zasajenih na robu Stražuna.
»MO Maribor si prizadeva spodbuditi šole in vrtce, da vsaka generacija, ki zapusti osnovno šolo ali vrtec, zasadi svoje drevo in tako spodbuja k ozelenitvi mesta,« na občini opišejo še eno od pobud ter spomnijo, da se številni ozelenitveni projekti izvajajo tudi v okviru participativnega proračun, letos pa je bilo 55 dreves zasajenih tudi v čast Olimpijskemu festivalu evropske mladine.
»Ravnotežje med ohranjanjem dreves in ustvarjanjem zelenih površin je že desetletja ena ključnih zavez pri prostorskem načrtovanju v MO Maribor,« poudarjajo na občini in povedo, da načrtovanje poteka na treh ravneh, ki vključujejo enostavne zelene ureditve, kompleksnejše drevorede ali širše linearne parke v notranjosti stanovanjskih površin in ob vodotokih; nove drevorede ob vseh pomembnejših cestah; zelena jedra oziroma četrtne parke in še veliko več …
»Nove enote parkovnega sistema – zelena jedra (četrtni parki) in manjše zelene ureditve se dopolnjujejo in vzpostavljajo tam, kjer ni ustrezne pokritosti s primerno strukturiranimi zelenimi površinami glede na število prebivalstva. Osrednji element mozaika parkovnih površin so tako načrtovani novi četrtni parki. Predvideni novi parki so opredeljeni predvsem zunaj radijev dostopnosti četrtnih parkov in zagotavljajo prisotnost funkcionalnih zelenih površin. Tudi za površine za vrtičke se določijo po mestu razpršene trajne lokacije. Pri opredelitvi lokacij se upošteva tudi prostorska razporeditev prebivalstva v mestu.«
Zelenje obvezno tudi po predpisih
»Prav tako na območju zelenega obroča ohranjamo obstoječe zelene površine in pogojujemo intenzivnejšo zasaditev gradbenih parcel,« še dodajajo na MO Maribor.
Kot spomnijo, to predvideva tudi Občinski prostorski načrt, ki: »… predpisuje da je na gradbeni parceli potrebno proporcionalno zasaditi vsaj 20 dreves/ha, razen na območjih s PNRP BT in ZS, kjer je treba zasaditi vsaj 30 dreves/ha.«
»V primeru, da je gradbena parcela manjša od 500 m2, je treba zasaditi vsaj eno drevo. Vsa odprta parkirišča in ostale odprte parkirne površine z več kot 4 parkirnimi mesti je treba ozeleniti. Na odprtih parkiriščih in ostalih odprtih parkirnih površinah je treba zagotoviti 1 drevo na 4 parkirna mesta. Razporeditev dreves mora biti čimbolj enakomerna, da se zagotovi optimalno osenčenost,« še narekuje OPN.
»V primeru izvedbe ravne strehe z velikostjo več kot 400 m2 je obvezna izvedba zelene strehe,« nam na MO Maribor podčrtajo še enega od predpisov Občinskega prostorskega načrta.
Lent ne gre po poti Glavnega trga
Ozelenitev je tako v ospredju tudi v središču mesta, kjer občani še niso odpustili »golega Glavnega trga«. Mestna občina Maribor tako za Lent predvideva 175 novih dreves: »Predvsem sadimo dve sorti gledičije (Inermis in Sunburst), poleg tega sadimo tudi lipovce in šmarne hrušice.«
PREBERITE ŠE: FOTO: Tako bo po prenovi izgledalo dravsko nabrežje in Lent
»Nizka zasaditev bo ostala, kot je bilo predvideno. Pri nizki zasaditvi v gredah gre za mešanico trajnic. Izbranih je 25 različnih vrst, ki so prilagojene rastiščnim razmeram, ki so v urbanem okolju zahtevne – suša, veter, svetla senca dreves,« nam zeleno ureditev Lenta opišejo na MO Maribor:
»Hkrati pa se izbor rastlin navezuje na strukturne značilnosti obvodne vegetacijo in s tem doživljajsko krepi osrednji motiv promenade – reko Dravo. Z izbrano kombinacijo rastlin bomo tako vzdrževali stabilnost in prekritost nasada skozi večji del leta, z dodanimi sezonskimi poudarki.«
Vir: Mestna občina Maribor
Kdaj lahko pričakujemo začetek zelenega poglavja Lenta? Pozno jeseni, sporočajo na Mestni občini Maribor, ko se bodo sadila tako drevesa kot nizka zasaditev trajnic. »Glede izbora vrst in primernega obdobja za sajenje smo se posvetovali tako z izvajalcem in vzdrževalcem, podjetjem Nigrad, kot tudi z mestno arboristko, Tanjo Grmovšek,« še dodajajo.
Vir: Mestna občina Maribor
Obetajo se tudi drevoredi
»Zahodni del ohranja obstoječo zasaditev vrb, načrtovan je tudi nov drevored nad novo sprehajalno potjo. Trudimo se posaditi čim več dreves, kjer je le mogoče in nam niso napoti podzemni komunalni vodi,« nadaljujejo ter dodajo, da so morali drevesa na določeni mestih prav zaradi tega odstraniti.
PREBERITE ŠE: Zakaj so bila posekana drevesa na Lentu?
Dodajajo še, da na severni strani drevoreda sicer ne bo, pričakujemo pa lahko saditev po posameznih segmentih in otokih, ki se prilagajajo pozidavi in danostim tega severnega roba promenade.
Vir: Mestna občina Maribor
»Ozelenitev območja Lenta bo naredila ta prostor še privlačnejši za meščane in obiskovalce, prispevala bo k manjšemu pregrevanju mesta ob reki. Urbaniziran del Lenta ostaja predvsem centralni del, v območju nekdanjega srednjeveškega jedra, ostali deli območja pa postajajo vedno bolj zeleni in se postopoma stapljajo z okoliško obrečno krajino,« zaključijo.
