Letno se na našem planetu proizvede več kot 100 milijard kosov oblačil, pri tem pa kar trije od petih kosov kmalu končajo na smetišču. Ne le to, pri izdelavi se uporabi 2000 različnih kemikalij in ustvari 1,2 milijarde strupenih plinov, kar modno industrijo uvršča med največje onesnaževalke. Sicer lahko le skomignemo z rameni in se odpravimo po novo poletno garderobo ali pa tokrat damo priložnost alternativam.
Nekaj alternativ hitri modi tako najdemo tudi v našem mestu. Najbolj poznano možnost predstavljajo trgovine z rabljenimi oblačili oziroma takoimenovani »second hand shopi«. Žal se na nakup in nošnjo rabljen oblačil še zmeraj lepi (pre)več stereotipov, kupovanje v »second hand« trgovini pa je v vsakodnevni miselnosti rezervirano le za tiste, ki nimajo denarja.
»Ne veš, kdo ga je nosil pred tabo …«
Tako smo se podali med Mariborčanke in Mariborčane in jih povprašali o tem, kaj menijo o nakupovanju rabljenih oblačil. Največji zadržek, ki ga izpostavi več sogovornikov, je dejstvo, da je oblačilo nekdo nosil že pred nami. »Ne veš, kdo ga je nosil pred tabo in kako je za oblačilo skrbel, kje vse je oblačilo bilo …« meni 23-letni Mariborčan.
»Ne veš, kdo ga je nosil pred tabo in kako je za oblačilo skrbel, kje vse je oblačilo bilo …« meni 23-letni Mariborčan.
Kljub temu, da večina naših sogovornikov v »second hand« trgovinah še ni nakupovala, pa bi si, sploh ko jim predstavimo, kako škodljiva je lahko hitra moda, marsikdo tega želel. »Moji prijatelji imajo dobre izkušnje s second hand trgovinami,« pove 25-letna sogovornica: »Zavedam se, da je moda problematična za okolje, zato novih oblačil ne kupujem pogosto.« Večina pove, da bi se odločili za obisk trgovine z rabljenimi oblačili, če bi zagotovo vedeli, da so oblačila dobro ohranjena in dovolj kvalitetna. »Z nakupom takih oblačil imam manj slabo vest,« pove druga sogovornica.
»Moji prijatelji imajo dobre izkušnje s second hand trgovinami,« pove 25-letna sogovornica: »Zavedam se, da je moda problematična za okolje, zato novih oblačil ne kupujem pogosto.«
Precej bolj popularno kot nakupovanje rabljenih oblačil neznancev, je izmenjava oblačil med sorodniki ali prijatelji, Mariborčani pa radi svoja odslužena oblačila podarjamo tudi dobrodelnim organizacijam, ali pa jih, kot nam zaupa sogovornica, oddamo v zabojnike za zbiranje starih oblačil. Če to izkoristimo le kot nadvse priročno možnost pri čiščenju omar ali kot »zeleno« dejanje, ki okolju prizanese z nekaj kosi oblačil manj, pa ostaja vprašanje.
V zakulisju »second hand« trgovinice
Sara in Tanja iz hahaha second hand trgovine, ki se nahaja na Ulici Kneza Koclja v centru mesta, povesta: »Tako kot je v tujini že dolga leta praksa, da so second hand trgovine zelo popularne, zadnja leta opažamo, da je tudi pri nas tako.«
»K nam prihajajo kupci različnih starosti iz različnih družbenih položajev,« pripovedujeta in dodata, da se najde vedno več takšnih, ki k njima zavijejo, ker ne želijo podpirati velikih trgovcev, ki vlagajo v hitro in okolju neprijazno modo in izkoriščajo delovno silo.
Hahaha second hand je le ena od mariborskih točk, ki ponuja alternativo hitri modi.
Ker večino kupcev zanima predvsem, od kod oblačila, ki jih lahko v trgovini najdemo, prihajajo, pojasnita: »Mi naročamo oblačila od second hand dobavitelja iz Italije. Ko dobimo oblačila, jih razvrstimo po oddelkih v trgovini in jim določimo ceno. Približno enkrat na mesec imamo novo kolekcijo oblačil in s tem zamenjamo popolnoma vsa oblačila. V trgovini je vedno na voljo preko 2000 kosov oblačil različnih modelov, številk in barv.«
»Ker imamo oblačila iz modne Italije, se med njimi velikokrat najdejo tudi posebna in dragocena oblačila.«
Včasih se najde celo kak zares izjemen kos oblačila. »Ker imamo oblačila iz modne Italije, se med njimi velikokrat najdejo tudi posebna in dragocena oblačila. Vendar tudi tem postavimo ugodno ceno, ki je vsem dostopna,« še dodata Sara in Tanja.
Pisane alternative v središču mesta
V Mariboru se ob hahaha second hand trgovini najde še nekaj manjših ponudnikov rabljenih oblačil, nekoliko drugačen pristop k trajnostni modi pa ponujata Ropotarnica in Smetka. V obeh je ob številnih okolju in družbi prijaznih novih in odsluženih predmetih mogoče najti še posebno blagovno znamko 100%R, ki nastaja iz recikliranega tekstila in drugih materialov, izdelki te linije pa so tako povsem unikatni.
»Tudi mi opažamo porast popularnosti alternativnega sloga življenja, ponovne uporabe in trajnostne uporabe, pa ne samo v smislu oblačil,« povedo. »Popularnost je pogojena s pojavljanjem v medijih. Naše društvo obstaja v Mariboru deset let, z Recycling Lab in znamko 100%R smo startali pred tremi leti,« pojasnijo. Da bo trajnostna moda v vsej polnosti zaživela tudi pri nas, pa bo potrebnih še nekaj (miselnih) premikov.
Trgovina Smetka na Gosposki ulici je ena od mariborskih prodajaln, ki jih najdemo na zemljevidu Manj je več in kupcem ponuja nakupovanje s svojo embalažo, hkrati pa je v njej mogoče najti precej trajnostnih oblačilnih in modnih kosov.
»Če govorimo o trajnostni modi, je po mojem mnenju največja ovira cena. Ljudje opazijo dobre in kvalitetne materiale, vendar jih od nakupa večinokrat odvrne cena,« razlaga Nataša iz Recycling Laba in doda: »Večinoma so kupci naših 100%R izdelkov tujci oz. turisti. Mariboru na splošno pa manjka tudi premik v glavah ljudi. Predvsem zrelejših generacij, saj se mladi vedno bolj obračajo v tej smeri. Vsaj ti, ki obiskujejo Smetko in Ropotarnico.«
Ne več nalepke, izmenjujejo se oblačila
V zadnjem času v Sloveniji vse bolj popularen postaja tudi trend izmenjevalnic, na katerih so se sprva izmenjevala oblačila, sedaj pa postajajo pravi prostor druženja in ponujajo možnost za izmenjajo domačih rastlin, odsluženih predmetov, knjig … V Mariboru najbolj poznano izmenjevalnico, imenovano Cunjami, organizira Zveza prijateljev mladine Maribor.
Izmenjevalnica oblačil, imenovana Cunjami, ki jo večkrat letno organizira Zveza prijateljev mladine Maribor, vsakič privabi precej obiskovalcev. Foto: Facebook/ZPM Maribor
»Misli eko – izmenjaj si obleko!« je slogan Cunjamijev oziroma izmenjevalnic oblačil za mlade, na katero lahko udeleženci prinesejo do 10 čistih in lepo ohranjenih kosov oblačil ali modnih dodatkov, ki se jim na licu mesta določi vrednost, ki velja kot menjalna. Cunjamiji potekajo večkrat letno, oblačila, ki jih je na izmenjavi mogoče najti, pa so letnemu času primerna. Dogodek je v Mariboru zelo dobro sprejet, udeležencev, ki se na izmenjavo podajajo z željo po varovanju okolja in iskanju alternativ hitri modi, pa je vse več.
Najamem kostim za abrahama!
Na pomen alternativ hitri modi v Sloveniji glasno opozarjajo tudi Ekologi brez meja. Tako je na Karti mojstrov, ki se nahaja na portalu Manj je več, mogoče najti številne popravljalnice oblačil, šivilje in krojače, ki lahko za še nekaj časa podaljšajo življenjsko dobo vašim oblačilom ali jih, ko vas zamika, da bi jih zavrgli, prilagodijo vašim željam in oblikujejo povsem nove kose, ki bodo gotovo veliko bolj unikatni kot trgovinski.
Družinske jubileje, vabila na poroko, birmo ali sveti krst ter gala večerjo večkrat izkoristimo za nakup novih oblačil, za katera odštejemo precej, jih oblečemo le enkrat ali dvakrat, potem pa jih pustimo, da samevajo v omari.
Ekologi brez meja tako predstavijo še eno možnost, ki se je lahko poslužimo predvsem v trenutkih, ko se nas največ zažene v trgovine in za kos oblačila, ki ga bomo oblekli le enkrat, zapravi vrtoglave vsote denarja – najem ali izposoja oblačil. Družinske jubileje, vabila na poroko, birmo ali sveti krst ter gala večerjo večkrat izkoristimo za nakup novih oblačil, za katera odštejemo precej, jih oblečemo le enkrat ali dvakrat, potem pa jih pustimo, da samevajo v omari. Čez več let, ko jih načne zob čas ali pa preprosto preidejo iz mode, jih zavržemo in še povečamo tone odpadnih oblačil. Rešitev so številni butiki, ki omogočajo najem ali izposojo oblačil za posebne priložnosti, nekaj pa jih lahko najdete tudi na spletni strani Manj je več.
Znanilci spremembe so številni mladi, ki se opogumljajo in namesto novih oblačil odkrivajo stare kose svojih staršev in starih staršev, si med seboj izmenjujejo oblačila ali se po »vintage« kose podajajo v »second hand shope«.
Navkljub številnim predsodkom, ki jih gojimo do rabljenega, pa je prihodnost vseeno usmerjena v alternative. Bodisi reciklirane, nove materiale, ali pa ponovno uporabo. Znanilci spremembe so številni mladi, ki se opogumljajo in namesto novih oblačil odkrivajo stare kose svojih staršev in starih staršev, si med seboj izmenjujejo oblačila ali se po »vintage« kose podajajo v »second hand shope«.
Ko rabljena oblačila prodajajo influencerke
Predsodki do že uporabljenega pa kot po čudežu izginejo, ko pride do takoimenovanih virtualnih garažnih razprodaj, ki se jih v zadnjem času poslužujejo številne vplivne Slovenke. Influencerke, ki delujejo v modni industriji, večkrat tako poklicno kot zasebno nakupujejo številne kose oblačil, ki jih ne uspejo ponositi, zato ustvarijo poseben Instagram ali Facebook profil, na katerem objavijo fotografije oblačil s simboličnimi cenami in jih ponudijo svojim sledilkam. Modni kosi so običajno oddani že v nekaj sekundah, influencerke pa zbran denar večkrat podarijo dobrodelnim organizacijam.
Predsodki do že uporabljenega pa kot po čudežu izginejo, ko pride do takoimenovanih virtualnih garažnih razprodaj, ki se jih v zadnjem času poslužujejo številne vplivne Slovenke.
»Closet-sale« profilov, kot se ta tip ponujanja oblačil imenuje, se poslužuje tudi vse več mladih deklet, ki se želijo ob pospravljanju omare po simbolični ceni ali zelo zastonj znebiti nekaj kosov oblačil. Virtualne izmenjevalnice tako postajajo alternativa hitri modi, pa tudi klasičnim »second hand« trgovinicam, ki jim predvsem mladi očitajo slabo prepoznavnost, premalo promoviranja in neestetskost prostorov. Moda gotovo ne tone v pozabo, zadnji dnevi pa morda bijejo prav tistim ponudnikom, ki ob masovni proizvodnji oblačil močno onesnažujejo okolje in pri tem izkoriščajo delovno silo.
