Nedavno je bil v sosednji Avstriji sprejet nov zakon o širjenju proizvodnje energije iz obnovljivih virov, ki je prvi korak na poti do popolnoma zelene energetske oskrbe, ki jo želi severna soseda do leta 2030 doseči. Naslednji korak bo kar 10 milijardna finančna investicija. V kaj?

Med zelenimi ukrepi, ki se jih bodo v Avstriji poslužili, bodo v prihodnjem desetletju na kar milijon streh po vseh državi namestili sončne elektrarne, posodobili in razširili bodo obstoječe vetroelektrarne in hidroelektrarne ter inovativno mobilizirali tudi manjše elektrarne na biomaso in bioplin. Kar 500 milijonov evrov bo namenjenih tudi »ozelenitvi« avstrijske industrije, ki bo tako hkrati bolj konkurenčna in bolj zelena.

Kar dvakrat več zelene energije

»Do 2030. bo Avstrija električno energijo proizvajala izključno s pomočjo biomase, energije vetra, hidroenergije in sončne energije, kar znatno spodbuja naše napore za zaščito podnebja,« je ob novici, da se novi zakon približuje svoji implementaciji, izjavil vicekancler avstrijske Vlade, Werner Kogler, predstavnik stranke Zeleni.

»Do 2030. bo Avstrija električno energijo proizvajala izključno s pomočjo biomase, energije vetra, hidroenergije in sončne energije, kar znatno spodbuja naše napore za zaščito podnebja.«

Za dosego cilja bo morala avstrijska Vlada zagotoviti š približno 27 teraWh električne energije, pri čemer se bo v veliki meri oprla na sončno energijo, postavila za 11 TWh solarnih celic, za 11 Twh vetrnih elektrarn, za 5 TWh hidroelektrarn, 1 TWh pa bo skušala pridobiti s pomočjo biomase.

Avstrija, EU … Pa Slovenija?

Načrtovana proizvodnja zelene predstavlja kar dvakratno kapacitetno trenutnih zmogljivosti proizvodnje s pomočjo obnovljivih virov energije, a Avstrijci so v svojih načrtih optimistični in povsem prepričani, da je cilj ob koncu desetletja povsem dosegljiv. Pohvalno se bo soseda v prihodnjih letih lotila tudi zelenih področij, ki so še manj razvita, kot je recimo proizvodnja zelenega vodika, ki po napovedih znanstvenikov obeta izjemno veliko. Avstrijske velikopotezne načrte sicer podpira tudi Evropska unija, ki se je tako ali tako tudi sama zavezala, da preko svojih članic do leta 2030 in pa do leta 2050 uresniči celo vrsto okoljskih ciljev.

Vir: Ekovjesnik