Boštjan Klun, kandidat Socialnih demokratov za župana Maribora, je nekdanji radijski in televizijski voditelj, danes komunikator. Po rodu Primorec, ki že 12 let živi v Mariboru, kjer je med drugim služboval kot strokovnjak za komuniciranje z javnostjo v več volilnih kampanjah županskih kandidatov različnih političnih pripadnosti. Trenutno je zaposlen v podjetju Klun komunikacije njegove žene Ane Klun.

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

Obiskujem mestne četrti in krajevne skupnosti. Veliko je narejenega, skoraj v vsaki pa so tudi kritične točke, tudi na področju prometne infrastrukture. Nekatere so nerešene že vrsto let, nekateri projekti so na žalost skoraj povsem zastali (kot na primer gradnja obvoznic). Nekateri deli mesta še vedno sploh niso povezani niti s pločniki in kolesarskimi potmi, ponekod ni zagotovljena normalna dostopnost do objektov.

Med vzroke za takšno stanje lahko štejemo tudi dejstvo podfinanciranosti občine. Ker država nalaga mestnim občinam dodatne naloge, za katere jim ne zagotavlja financiranje, Maribor vsako leto izgubi okoli 20 milijonov evrov. Zato smo pričeli z akcijo Vrnite nam 400 milijonov, kjer opozarjamo na ta problem. Če ne bo šlo drugače, bomo s podpisi volivcev vložili ustrezen zakon za odpravo te anomalije. Akciji se je moč pridružiti na spletni strani https://vrnimo400mio.si/. To krivico je potrebno popraviti!

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

Na mnogih področjih gre za večletne stagnacije. Pri obvoznicah npr. gre za izgubo skoraj poldrugega desetletja. Maribor bi že zdavnaj moral imeti izgrajene obvoznice. Imajo jih tudi bistveno manjše občine.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Skoraj v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti so objekti, potrebni takojšnje obnove ali pa čimprejšnje novogradnje. Nekateri odseki so že bolj podobni mozaikom, kot sodobnim varnim prometnim površinam.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Seveda, skladni razvoj in policentričnost morata biti enih osrednjih usmeritev mestne uprave. Namesto obujanja preživelih delitev na levi in desni breg ali pa na središče in obrobje, nižinski in višinski svet, potrebuje občina celovito razvojno strategijo in njeno učinkovito izvajanje tudi v sodelovanju z vsemi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

Praktično v vsakega. Občina ne sme nikogar zapostavljati. Mora pa imeti jasne prioritete, med njimi je gotovo zagotavljanje ustrezne vodooskrbe (stotine gospodinjstev še vedno ni priključeno na vodovod oziroma na kanalizacijo), primerne prometne in komunikacijske povezave (ne le za vozila, ampak tudi za pešce in kolesarje), dostopnost do zdravstvene oskrbe in številne druge.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

Še vedno ponekod ni tako, kot si prebivalke in prebivalci zaslužijo. V Mariboru morajo biti zagotovljeni potrebni pogoji za uresničevanje zdravstvenega varstva in nalog pri krepitvi, ohranitvi in povrnitvi zdravja. Mestna uprava bo pri izvajanju nalog posvetila posebno pozornost tistim področjem, kjer je Maribor po analizah NIJZ in ZD Maribor statistično značilno slabši od Slovenije.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Zaradi starostne in socialne strukture prebivalstva mora biti Maribor še posebej pozoren na to, da so mreža javne zdravstvene službe, zdravstveni programi in storitve načrtovani skladno s potrebami prebivalstva. V več mestnih četrtih in krajevnih skupnostih opozarjajo na problematiko dostopnosti do zdravstvene službe. V naslednjem mandatu je vsekakor potrebno realizirati projekta zdravstvenih postaj Tabor in Tezno.

Ker je po podatkih NIJZ v Mariboru slabša odzivnost v preventivne programe Svit, Zora in DORA, mora občina narediti več za spodbujanje občank in občanov, da se vanje vključijo, ker to dokazano rešuje življenja. V Mariboru je značilno slabša od povprečja Slovenije tudi umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter zaradi pljučnega raka. Občina mora ščititi svoje občanke in občane in spodbujati tudi ustrezne programe za preprečevanje teh in drugih bolezni.

Kaj boste kot morebitni župan/županja najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

Najprej bomo poskrbeli za uspešne zaključke projektov v teku, seveda brez nepotrebnih aneksov. Kakor hitro bo možno, bomo pričeli z dobrimi, že pripravljenimi projekti. Na podlagi prioritet mestnih četrti in krajevnih skupnosti pa bomo pričeli z novimi. Gre zlasti za vodovod in kanalizacijo, omrežno energetiko, ceste, pločnike in kolesarske poti.

Poleg tega bom naredil vse, da bodo rezultati trenutno še spletne pobude na www.vrnimo400mio.si (Vrnite nam 400 milijonov) postali del prihodkovne bilance, s katerimi bomo infrastrukturo sanirali in pričeli z gradnjo nove.

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Ne glede na takšne ali drugačne težave (večinoma so te sicer povezane z umeščanjem v prostor ali s sredstvi) mora imeti v naslednjem mandatu praktično vsako gospodinjstvo urejen priključek na javni vodovod in tudi ustrezen priključek na kanalizacijo. V 21. stoletju, 121 let po začetku gradnje vodovoda v mestu, kaj drugega ne pride v poštev.

Za znižanje stroškov na področju ravnanja z odpadki je potrebno naslednje:
• ker v Mariboru nastane 24 % več odpadkov na prebivalca kot sicer v Sloveniji, je prva naloga spodbujati uporabo trajnostnih izdelkov in storitev s čim manj odpadki;
• spodbujati je potrebno čim bolj dosledno ločevanje odpadkov za reciklažo;
• če bodo strokovne študije izkazale izvedljivost in sprejemljivost, je smiselno namesto plačevanja odvoza preostanka reciklata zagotoviti, da bo to vir toplote in elektrike za mesto.

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

Mesto ima dobre naravne danosti. Reka Drava je bogat vir toplote okolja, ki jo lahko uporabljajo toplotne črpalke, možnosti so za uporabo sončne in geotermalne energije, biomase in energije odpadkov. Kot druga mesta v svetu, se mora tudi Maribor intenzivno pripravljati na prehod v nizkoogljično družbo.

Kar zadeva ogrevanje in hlajenje, mora Maribor v strnjenih naseljih intenzivno širiti daljinsko ogrevanje in tudi sicer podpirati, kjer je to le mogoče, skupnostno oskrbo in samooskrbo. Prihodnost bodo zaznamovala avtonomna električna vozila, zato mora mesto insistirati na potrebnih okrepitvah električnega omrežja.

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

Seveda. Odlična lokacija je na primer na obsežnih površinah nekdanje deponije na Pobrežju, kjer je hkrati moč urediti tudi nadstreške za parkiranje po sistemu P+R.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

Promet je (razen za stanovalce in za oskrbo) potrebno na podlagi strokovnih podlag postopoma urediti tako na Lentu kot seveda tudi v mnogih drugih predelih mesta. V Mariboru je na prebivalca 12 % manj osebnih vozil kot sicer v Sloveniji, je pa Maribor precej obremenjen s prometom iz občin v regiji in s tranzitnim prometom.

Sodobna, v prihodnost zazrta mesta sprejemajo celovite prometne strategije, ki spodbujajo trajnostno mobilnost, prispevajo k nižjemu ogljičnemu odtisu ter manjšim emisijam, hkrati pa zagotavljajo trajnostne storitve mobilnosti za prebivalstvo in gospodarstvo. Zaradi bivalne kakovosti, ki jo prebivalci utemeljeno pričakujejo, mora tudi Maribor sprejemati ukrepe za zmanjšanje emisij škodljivih snovi in hrupa, za večjo varnost in trajnostno mobilnost.

V praktično vseh primerljivih mestih v EU je v teku proces umikanja voženj z avtomobili iz središč. Maribor je bil pri tem na primer z Gosposko in Jurčičevo ulico med prvimi, kasneje pa je ta proces v posameznih obdobjih zastal. V aktualnih razmerah bo potrebno prebivalstvu in gospodarstvu omogočiti dostop, tranzitni promet pa umakniti na obvoznice.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

Ključna je skrb za ljudi, od otroštva do starosti. Zato bodo tudi v prihodnje eden ključnih razvojnih projektov zagotavljanje primernih prostorskih možnosti za otroško varstvo (vsaj en nov vrtec), osnovno in srednje izobraževanje (vključno z novo osnovno šolo), visoko šolstvo (vključno s prostori za farmacijo in stomatologijo), varstvo starostnikov (nove zmogljivosti v domu starostnikov in dnevni centri), zdravstveno varstvo (dva nova zdravstvena centra), za kulturo, šport in rekreacijo.

Pomembno je skrbno upravljanje s prostorom. Prostorsko načrtovanje je ena temeljnih nalog lokalne skupnosti. Pomemben razvojni projekt je revitaliziranje nekaj sto hektarjev degradiranih in zapuščenih območij za prostorske potrebe stanovanjske gradnje, gospodarskega in znanstvenega razvoja ter površin za rekreacijo in turizem. Na področju komunalnih dejavnosti mora mesto pomagati pri trajnostni energetski oskrbi prebivalstva in gospodarstva, zagotoviti priključek na vodovod in kanalizacijo vsem gospodinjstvom ter ustrezno vzdrževati in graditi prometno infrastrukturo za trajnostno mobilnost.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

V večini mest tega sveta predstavlja letališče komparativno prednost. V Mariboru žal ta potencial ni izkoriščen. V času župana Borisa Soviča je bilo vzpostavljeno sodelovanje z nizkocenovnim letalskim prevoznikom. V sodelovanju z državo in lokalnimi skupnostmi v regiji je potrebno okrepiti napore za ponovno oživitev letališča.

Na kak način boste kot morebitni župan/županja komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Seveda mora imeti župan vedno odprta vrata za občanke in občane. Za koga pa, če ne za njih? Za učinkovito delovanje mestne uprave so zelo pomembni dobri odnosi, dobra komunikacija z občankami in občani. Župan in odgovorne osebe v mestni upravi morajo omogočati osebni stik, seveda pa je potrebno spodbujati tudi uporabo sodobnih komunikacijskih sredstev. Občanke in občani morajo imeti ves čas na razpolago odprte komunikacijske možnosti dostopa do župana in do odgovornih v mestni upravi.

Poskrbel bom, da bo pot vsakega občana do županove pisarne in mestnega sveta ne samo kratka, ampak tudi učinkovita. Izzivov je veliko, a bom pri njihovem reševanju poslušal predvsem prebivalstvo. Program SD za naslednja štiri leta bo program prebivalcev in prebivalk Mestne občine Maribor, mi bomo pa samo orodje in mehanizem za izvedbo.

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

Brez dvoma. Vsekakor. Mestna občina Maribor je skupnost, skupnost pa gradijo dobri odnosi. Dobri odnosi so ključni, da bomo živeli lepše, boljše. Več kot polovica volilnega telesa ne zaupa več v politiko. To je zelo narobe, saj je konec koncev edino polje političnega tisto, ki omogoča spremembe. Strpnost in nekonfliktnost sta zelo pomembni, prav tako zavzetost in poštenost. In to ne le župana, ampak tudi mestnega sveta in celotne mestne uprave. Naj bo Maribor mesto dobrih odnosov.