Vprašanja o prihodnosti Slovenije, viziji razvoja, ter predsedniški vlogi, smo posredovali Nataši Pirc Musar, neodvisni kandidatki, ki se poteguje za položaj predsednice republike. Enak nabor vprašanj smo posredovali tudi preostalim kandidatom za predsedniški stolček.

Kakšna je prva vaša obljuba Slovenkam in Slovencem v primeru, da boste izvoljeni za predsednico, predsednika Slovenije?

Funkcijo predsednice države vidim kot neizprosnega varuha ustave, varuha našega pravnega reda, ustavnih pravic in vrednot. Sem borka za človekove pravice, socialno in pravno državo. Predsednica države mora biti steber tega varovanja. Tako moje značajske lastnosti, kot strokovne kompetence so tisti temelj in zagotovilo, da to zmorem in znam. Želim, da bodo ljudje na koncu presodili, da sem živela v skladu s to vizijo funkcije. Da sem ostala v svojem ravnanju pristna, takšna, kot so me želeli in zaradi česar so me izvolili. Da sem se izkazala kot moralna avtoriteta, da sem bila načelna, odločna, srčna, vedno na strani ljudi s srcem in tudi pametjo. Da sem znala uspešno povezovati različnost stališč v skupne rešitve. Da sem se oglasila in nakazala smer, če smo kot družba zašli, da sem bila ponosna ambasadorka naše države, državljanov in državljank v svetu.

Kako vi vidite vlogo mesta Maribor pri razvoju Slovenije?

Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in si takšno mesto v naši družbi tudi zasluži. Centralizacija moči zgolj v glavnem mestu ni dobra rešitev. Zavzemam se, da Maribor okrepi svojo gospodarsko in tudi širšo družbeno vlogo v Sloveniji, kot jo je nekoč že imel. Maribor odlikuje tudi izjemen kreativni naboj, je kulturno mesto, ki izstopa prek meja naše štajerske regije in državnih meja. V Mariboru imam vrsto dobrih prijateljev in ga bom tudi kot predsednica pogosto obiskovala.

Kaj bodo prve tri poteze, oziroma odločitve, ki jih boste sprejeli v primeru, da boste izvoljeni?

Zagotovo se bom najprej ozrla na stanje v Sloveniji, na morebitno krizo, pomanjkanje energentov, na stiske starejših in mladih, ki jih povzroča draginja. Sledila bom našim začrtanim smernicam v mednarodni politiki in se najprej povezovala s kolegi iz držav, ki sodijo v našo ožjo gospodarsko ali sosedsko interesno skupino.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Za katere vrednote in cilje bi se zavzemali ob morebitni izvolitvi?

Veliko so me ob zadnjih nekaj volitvah vabili v politiko in v stranke, tudi v vlado. Pa sem to zavračala. V izvršni funkciji se ne vidim. Zadnjih 20 let se ukvarjam s temeljnimi človekovimi pravicami, z vladavino prava. Nekaj resnično zaupanja vrednih ljudi in ljudi, ki jih globoko spoštujem, me je letos ponovno nagovorilo. Po temeljitem premisleku in po iskreni podpori v družini sem se odločila. Predsedniška funkcija, ki jo vidim kot branik ustave in človekovih pravic, mi je zelo blizu. Prav s te pozicije lahko vse, kar znam, kar zmorem in kar sem se naučila, najbolj koristno prenesem ljudem.

Kakšno je vaša stališče glede arbitraže?

29. junija 2017 je arbitražno sodišče v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med RS in RH in s tem določilo morsko in kopensko mejo med državama. Razsodba arbitražnega sodišča je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici v skladu z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Arbitražno sodišče je določilo celotno kopensko mejo med Slovenijo in Hrvaško. Določilo je tudi mejo na morju med državama, ki doslej še nikoli ni bila določena. Pri tem je arbitražno sodišče uporabilo mednarodno pravo, kot to določa arbitražni sporazum. Piranski zaliv je ohranil status notranjih morskih voda, meja v zalivu pa je določena v skladu z načelom uti possidetis. Arbitražno sodišče je tudi odločilo, da morata Slovenija in Hrvaška v šestih mesecih po sprejetju razsodbe ukreniti vse potrebno za njeno izvajanje, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje. Zaradi  hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe in njene ne-implementacije, prihaja do konkretnih kršitev evropskega prava. Z nespoštovanjem arbitražne razsodbe, in s tem vladavine prava, Hrvaška krši tudi temeljna načela Evropske unije.

Katere vsebinske prioritete boste izpostavili v kampanji?

Ne želim zveneti nerealna, toda iskreno si želim takšno Slovenijo, v kateri bo politika stremela k iskanju skupnih rešitev, ne pa v vnaprejšnje obsojanje določenih rešitev samo zato, ker je nekdo z nasprotnega političnega brega. Želim si, da bi se končno sporazumeli, da ne moremo živeti zgolj od enega vladnega mandata do drugega. Če želimo kot družba napredovati, je nujno, da se o strateških temah poenotimo, saj njihova uresničitev presega štiriletno obdobje vlade. Funkcija predsednika države traja 5 let, to pomeni, da vsak predsednik sodeluje z vsaj dvema vladama. V ospredje postavljam 4 vsebinske sklope, kjer bom iskala soglasje, to so: podnebne spremembe in ekosistemi, zdravstvena in pokojninska reforma ter varnost v njenem najširšem pomenu, od kibernetske, prehrambene, energetske, obrambne, do povsem človeške. Le tako bomo dali veljavo naslednjim generacijam in pokazali volivkam in volivcem, da ne razmišljamo zgolj o naslednjih volitvah.

Kako si boste prizadevali za vzdrževanje odnosov s sosednjimi državami Z Balkana?

Države zahodnega Balkana so naše zgodovinsko dejstvo, blizu so nam geografsko, tudi kulturno in gospodarsko. Območje zahodnega Balkana ostaja prioriteta slovenske zunanje politike in zagotavljanja nacionalnega interesa Slovenije. Podpiram vključevanje držav regije v evroatlantske povezave, kar bo gotovo pozitivno vplivalo na stabilnost varnostnega, političnega in gospodarskega okolja. Naša naloga je stalna podpora »politiki odprtih vrat« za članstvo v evroatlantskih povezavah in opozarjanje na kompleksne izzive v regiji. Proces Brdo-Brioni pomembno prispeva h krepitvi razumevanja in dialoga v regiji ter poudarja pomen evroatlantske perspektive, zato je njegovo nadaljevanje nujno. A pomembni in potrebni so tudi kakšni zaključki. Temelj dobrih odnosov med državami pa je vedno spoštljiva komunikacija, sprejemanje različnosti, iskanje skupnih interesov. Prepričana sem, da jih imamo veliko.

Kakšno vlogo vidite na položaju predsednika pri naslavljanju energetske krize?

Državljanom želim najprej sporočiti, da kljub negotovim razmeram ni razloga za paniko ali skrb. Sreča v nesreči je ta, da sta energetska in prehranska draginja prizadeli celotno EU in tudi globalne trge. Zato sicer odziv mogoče ni najhitrejši, bo pa bolj vseobsežen, saj sem prepričana, da bodo na ravni EU sprejeti dobri ukrepi, ki bodo vpliv draginje zamejili. Na vlado pa apeliram, da v teh trenutkih sprejme predvsem ukrepe za blažitev stiske socialno najbolj ogroženih, ki morajo prvi čutiti pozitivne učinke ukrepov. Naj pa ne pozabi na gospodarstvo, ki ustvarja in ohranja delovna mesta.
Dodatna diverzifikacija nabavnih virov zemeljskega plina je zagotovo eden izmed primernih oz. nujnih ukrepov. V tej luči tudi pozdravljam izdano soglasje upravi družbe Geoplin za sklenitev pogodbe za dobavo zemeljskega plina iz t. i. zahodne smeri.

Kakšno je vaše mnenje o vedno večji razvojni vrzeli med Z in V kohezijsko regijo v državi? Kako boste opozarjali Vlado RS, da se zmanjšajo razlike?

V zadnjih nekaj mesecih sem veliko hodila po Sloveniji, bila sem od Kopra do Lendave, od Brežic, Bizeljskega do Jesenic. Slovensko podeželje je izjemno lepo, regionalna središča so nosilci razvoja in župani so pri tem opravili pomembno vlogo. Širom Slovenije opažam tudi povezave, ki jih v prestolnici ali na državni ravni ni moč zaznati. Med seboj se povezuje več občin, ki jih vodijo župani različnih strank – zato, da bi dosegli napredek in zagotovili dobre rešitve in blaginjo za svoje občane. To je velika odlika našega podeželja. Razvojna vrzel pa je dejstvo, kljub izjemnim malim in srednjim podjetjem povsod po Sloveniji. A s pametnim vlaganjem, z odpiranjem delovnih mest izven mestnih središč, z izboljšano cestno ali železniško infrastrukturo je pričakovati, da se bodo ta razmerja spremenila. Že sedaj mnogi župani ugotavljajo, da imajo več otrok v šolah in vrtcih, kot nekdaj. To je dobro znamenje. Moja naloga pri tem je, da enakomeren razvoj Slovenije ostane visoko tudi na moji agendi in da tej vsebini namenimo reden predsedniški posvet.

Katere prednosti preteklega predsednika bi izpostavili, katere pomanjkljivosti pa izboljšali?

Nedvomno gre pohvaliti njegovo mednarodno delovanje in prizadevanja za spravo. Kljub temu pa menim, da je bil predsednik Pahor ob ključnih trenutkih, ko bi bilo potrebno opozoriti na demokratične odklone, tiho. Sama ne bom. Ob najavi kandidature sem zapisala, da se spremembe nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem. Tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino – z jasno obsodbo nesprejemljivih ravnanj

Kakšna so vaša stališča do pomilostitve kaznjencev, kar je ena od možnosti, ki jo lahko izkoristi predsednik?

Menim, da je predsednikova možnost pomilostitve civilizacijska dobrina, ki je ne gre zanemariti, sploh glede na to, da se v postopku odločanja pridobi številna mnenja – tako od sodišča in tožilstva kot tudi na ravni storilca – o razmerah, v katerih živi oz. v katerih je živel pred prestajanjem kazni ipd. Sama sem pomilostitvam naklonjena po skrbni presoji njihove utemeljenosti s strani vseh deležnikov postopka.

Kakšno je vaše mnenje o evtanaziji?

Zagovarjam sprejem Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsak bi moral imeti pravico, da se dostojanstveno postara in da sam odloča, pod kakšnimi pogoji bo po svoji volji zapustil ta svet. Potrebno je poudariti, da predlog zakona uvaja tudi pristojnost predsednika republike, da imenuje člane komisije, ki bo sodelovala pri številnih postopkovnih dejanjih pri uveljavljanju pravice ter zagotavljala varnost pred zlorabami. S tem tudi predsednik države postane nekakšen branik zakonitosti in upravičenosti tovrstnih postopkov. Glede evtanazije, kjer volje posameznika ni več možno izvedeti, pa je še potrebna širša razprava.

Kakšno je vaše mnenje okoli posvojitve otrok istospolnih partnerjev?

Kot velika zagovornica pravic vseh ljudi sem vesela odločitve ustavnega sodišča. Podpiram možnost posvojitev otrok za istospolne partnerje, pri čemer pa ne gre pozabiti, da je posvojitev proces, v centru katerega je otrok. Gre namreč za pravico otroka, ki ostane brez staršev, da živi v kar najbolj ljubeči in skrbni družinski skupnost, ki je seveda lahko tudi skupnost istospolnih partnerjev. Vedno bom neomajno podpirala tudi pravico do splava, ki je, poudarjam, ustavna pravica. Človekove pravice niso ne leve ne desne. Jih imamo ali pa jih nimamo. Druge poti ni.

Kako bi po vašem mnenju moral predsednik RS izvajati diplomatsko vlogo Slovenije? Se vam zdi pobuda Brdo – Brioni dovolj? Ali bi bilo smotrno razmisliti, da bi Slovenija zaradi svoje majhnosti postala pomembnejši arbiter v mednarodnih meddržavnih sporih?

Območje zahodnega Balkana ostaja prioriteta slovenske zunanje politike in zagotavljanja nacionalnega interesa Slovenije. Podpiram vključevanje držav regije v evroatlantske povezave, kar bo gotovo pozitivno vplivalo na stabilnost varnostnega, političnega in gospodarskega okolja. Naša naloga je stalna podpora »politiki odprtih vrat« za članstvo v evroatlantskih povezavah in opozarjanje na kompleksne izzive v regiji. Seveda pa je to le del naših mednarodnih prizadevanj za dobre in čvrste odnose. Slovenija je del jedrne Evrope, vsaj jaz jo tako vidim, ker v jedrni Evropi vidim tiste države, ki so nosilke evropskih vrednot, kamor spada spoštovanje vladavine prava, človekovih pravic…Tu moramo okrepiti naše delovanje, biti bolj aktivni v pobudah in sooblikovati Evropske politike.

Kako boste kot najvišja moralna avtoriteta v državi prispevali k dvigu narodne zavesti in narodne pripadnosti?

Voditelji smo zgled mnogim. Zato je najprej treba biti dosleden pri sebi. Največ lahko naredimo z lastnim zgledom in odnosom. S spoštovanjem vseh ključnih institucij, kot so Državni svet, Ustavno sodišče, Vlada… Pa simbolov, kot sta grb, zastava, s spoštovanjem naše himne …, dosežkov, pa naj bodo to športni, gospodarski, kulturni …

Kaj ob športu lahko v Sloveniji dvigne narodno pripadnost in zavest? Ali je šport po vašem mnenju največji element identitete naše države in največji promocijski element? Kako lahko po vašem mnenju izjemne športne uspehe še bolj izkoristimo za promocijo naše države in tudi za morebitni razvojno agendo Slovenije?

Šport je univerzalen, tam ni politike ni svetovno nazorskih trenj, ni levih ne desnih. Tam so rezultati, goli, sekunde, koši, akcija, spretnosti. To v športu velja. Šport je nedvomno izjemno lepilo, ki povezuje različno misleče. Prek športa se Slovenija že kar dobro uveljavlja v svetu. Kar poglejte kolesarstvo. Dirka po Sloveniji je na programu Eurosporta – res je tu tudi podpora Slovenske turistične organizacije, a so naši kolesarji v zadnjih letih popolnoma preokrenili smer zanimanja v kolesarstvu iz klasičnih držav tudi na Slovenijo. Športniki so izjemni ambasadorji Slovenije in tudi kreatorji novih poslovnih zgodb, razvoja – Luka Dončič in Goran Dragič sta na primer pripomogla k izgradnji košarkarskih igrišč, Anže Kopitar ima šolo hokeja, Janja Garnbret pa je lahko, tudi kot ženska, vzor in zgled mnogim mladim.